Okolje in politika ZDA

Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na portalu Think Progress, 22. julija 2016.

V začetku prejšnjega meseca je odbor za platformo demokratske nacionalne konvencije podal najodmevnejšo izjavo o nujnosti ukrepov zoper podnebnim spremembam v zgodovini katerekoli izmed glavnih ameriških strank. Platforma vidi podnebne spremembe kot veliko grožnjo ter ključen izziv našega časa. Kot izhodiščne usmeritve navaja boj proti podnebnim spremembam, torej gospodarstvo, ki temelji na čisti energiji in zagotavljanju okoljske pravičnosti. Nadaljuj z branjem “Okolje in politika ZDA”

Ob prvi obravnavi novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS)

Ob današnji prvi obravnavi novele Zakona o visokem šolstvu v Državnem zboru želimo ponovno izpostaviti nekaj problematik, ki s to novelo ostajajo nerešene.

Med tem, ko je bil prvotni namen ponovnega spreminjanja Zakona o visokem šolstvu ureditev dveh temeljnih problemov, ki sta nastala znotraj izobraževalne sfere, se je zakon od njih oddaljil in se posvetil urejanju ostalih področij. Te ključni problematiki sta bili zagotovitev stabilnega in dolgoročnega financiranja univerze z zakonom, kot to zahtevata 58. člen ustave in odločba Ustavnega sodišča iz leta 2011 ter zakonska opredelitev obsega in vsebine javne službe v visokem šolstvu. Kljub temu novela temeljito ne ureja ne enega ne drugega področja. Ob strinjanju ostalih deležnikov se je definicijo javne službe izpustilo, ureditev stabilnega in predvsem dolgoročnega financiranja pa se je premaknila v neznano prihodnost.

Ko smo 28. januarja tega leta protestirali pred Univerzo v Ljubljani zaradi izplačil enormnih višin dodatkov za stalno pripravljenost, smo zapisali in izrekli naslednje: ‘’Prihajajoča novela Zakona o visokem šolstvu je edinstvena priložnost, da (ministrica) pokaže resnost svojega obžalovanja glede afere o dodatkih za stalno pripravljenost, ki jih je prejemala tudi sama in poskrbi, da v prihodnje ne bo več mogoče osebno okoriščanje z javnim denarjem na univerzi.’’ Od nje smo takrat zahtevali jasno definicijo javne službe na področju visokega šolstva, jasno razmejitev redne, brezplačne javne službe od tržnih storitev visokošolskih zavodov ter onemogočanje uporabe javnih sredstev v privatne ali tržne namene, demokratizacijo odločanja in nadzora delovanja univerz z ukrepi in sistemsko ureditev financiranja visokega šolstva. Kot vidimo je ministrstvu od štirih uspelo urediti le eno področje, in sicer demokratizacijo, kar v kontekstu celotne novele deluje bolj kot ‘bonbonček’ za nekatere izmed deležnikov, vendar ni niti približno dovolj, da bi to novelo lahko ocenjevali kot ustrezno in uspešno napisano.

Nekaj mesecev po prvi predstavitvi predloga novele, so se na Ministrstvu odločili za spremembo načina financiranja, in sicer ponovno uvedbo glavarin, kar je način financiranja, ki je najdlje stran od sistemskega. Kot smo zapisali v odzivu 18. maja, ‘’glavarinski sistem jasno vodi v nižanje kakovosti študija in njegovo komercializacijo, nižanje kakovosti dela, v plačljive oblike izobraževanja oziroma šolnine in varčevanje na drugih postavkah’’ in od takrat dobre argumentacije in razlage v korist tej spremembi še nismo slišali.

Še en problem, ki je bil sicer že večkrat ubeseden, je poudarek na internacionalizaciji študija, da bi bil ta lažje dostopen in bolj odprt za tuje študente. O internacionalizaciji smo že pisali v prvem odzivu na predlagano novelo ZViS, danes pa bi izpostavili tri ključne elemente, in sicer padec kakovosti izobraževanja, angleščina kot jezik znanosti in ponovno večanje razlik med višjimi in nižjimi sloji. Težave bi nastale že na ravni izvedbe. Nekateri slovenski profesorji namreč niso usposobljeni za poučevanje v tujem jeziku, obvladovanje tujega jezika na ravni C1, C2 ni niti pogoj za pridobitev naziva. Tudi obvladanje tujega jezika s strani slušateljev predavanj ni pogoj za vpis na študijski program. V praksi se torej zlahka zgodi (in se že dogaja na EF), da predavalnici, polni slovenskih študentov, v angleščini predava slovenski predavatelj, kar je absurdno in kakovost študija le niža, saj je izražanje v drugem jeziku kot maternem seveda težje. To je pred kratkim v naslednjem zapisu izpostavil tudi profesor dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete, ki je poudaril, da večina profesorjev angleščino ‘’sicer kar solidno obvlada, predvsem na strokovnem področju, vendar je dve ali tri ure zbrano govoriti v tujem jeziku precej težje kot v maternem. Zato je tudi kakovost predavanj ustrezno slabša, pri čemer so gotovo bolj prikrajšani domači študentje.’’

Prav tako je absurdno, da bi bili na primer slovenski študentje socialnega dela poučevani v angleškem jeziku, čeprav bodo delali v Sloveniji v slovenskem jeziku. Angleščina na takšnih študijih preprosto ni smiselna, saj tovrstni študiji ne producirajo visoko kakovostnih raziskovalcev, ki bi želeli biti konkurenčni s tujino, ampak strokovnjake in delavce za domači trg. Mnogo študentov bi tako bilo po nepotrebnem demotiviranih zaradi študija v tujem jeziku, ki ga pri svojem delu sploh ne bodo uporabljali. Dojemanje angleščine kot edinega jezika znanosti pripelje do tega, da se strokovna in polstrokovna besedila producirajo skoraj izključno v angleščini. Strokovni teksti se v večji meri verjetno ne bodo prevajali, saj bo problem začel nastajati že pri terminologiji, ki v slovenskem jeziku ne bo več nastajala v tolikšni meri. To bo zmanjšalo pretok spoznanj med intelektualci in delavstvom, prelomila se bo povezava med stroko in ljudstvom, znanost bo postala izključujoča in dostopna manjšemu številu ljudi kot danes. To bo neposredno še dodatno večalo razlike med višjimi in nižjimi sloji.

Seveda bi si želeli, da bi vsi željni študija obvladali tuji jezik tako dobro, da bi se v njem enako dobro učili kot v maternem, da bi v njem lahko pisali tudi znanstvene prispevke in da jim to ne bi predstavljalo ovire, vendar stanje trenutno ni tako. Če želimo to stanje izboljšati, je prava pot postopno uvajanje tujega jezika v študijske programe, ne pa menjava jezika, v katerem se študijski program izvaja. Prava pot je tudi fokus na izboljšanje osnovno- in srednješolskega izobraževanja, zagotavljanje enakih možnosti za vse že prej. Že te ustanove so premalo financirane, da bi izvajale kakovostne programe in posledično kakovost pridobljenega znanja pada. Že danes so regionalne razlike v kvaliteti predhodnega znanja ogromne. Tisti, ki izhajajo iz bolj perifernih in manj privilegiranih območij so deležni slabše izobrazbe, kar vpliva tudi na kakovost izobraževanja na univerzi. Njim bi tuji jezik lahko predstavljal dovolj veliko oviro, da se na višje in visokošolske programe ne bi vpisovali in univerza kot prostor, kjer se (re)producira znanje bi postajala realno vedno bolj dostopna le višjim slojem.

Že nekaj let poskušamo konstruktivno graditi akademsko, izobraževalno in študentsko sfero, da bo ta bolj enakopravna in vključujoča, da bo nudila več kakovostnih vsebin za čim večje število vpletenih. In vsako leto znova smo presenečeni nad tem, kako hitro tisti, ki so za določen trenutek na oblasti, nadaljujejo s tem, kar so začeli njihovi predhodniki. Kako hitro se vse preusmeri v preprosto kupčkanje in dogovarjanje s tistimi, ki so jim v določenem trenutku bližje od ostalih vpletenih. Procesi pomembnih sprememb se prelevijo v izmenjavo ugodnosti in ‘rešitev’ z deležniki, tako da je vsak pri sebi zadovoljen, rezultat kot celota pa je nedovršen in nepremišljen. Ponovno ob sprejemanju te novele so spremembe nejasne, nerazložene, nereflektirane in neusklajene. Mnogo je bilo izjav, dopisov in komentarjev z vseh strani, ni pa bilo koherentne razprave o spremembah, ki bodo vplivale na vse nas. Financiranje ostaja neurejeno, definicije javne službe ni, študentom se je vrgla kost v obliki podaljšanja statusa za nekaj mesecev, takoimenovani zastopniki so veseli, na ministrstvu pa pravijo, da gradijo temelje za kakovostno, odprto in vsevključujoče izobraževanje.

Okoljski vidik Brexita

Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na spletni strani The Guardian 30. junija 2016.

V zadnjih tednih je bilo veliko govora o Brexitu, vendar so bili v ospredju predvsem vidiki konkurenčnosti, gospodarske rasti in položaja mladih po izstopu iz unije, veliko manj medijskega prostora pa je bilo namenjenega posledicam Brexita na klimatske spremembe. Nadaljuj z branjem “Okoljski vidik Brexita”

Podpora delavcem v Luki Koper

V študentskem društvu Iskra podpiramo boj delavcev v Luki Koper proti škodljivim privatizacijskim nameram SDH in vlade RS. V visokem šolstvu se že ves čas srečujemo s stalnimi poskusi komercializacije in privatizacije s strani tistih, ki bi v resnici morali ščititi in skrbeti za javno, kakovostno in dostopno visoko šolstvo, pa tega ne počnejo. Ravno nasprotno.

Nadaljuj z branjem “Podpora delavcem v Luki Koper”

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – poslednji branik študentskih funkcionarjev

Za celovito razumevanje tematike vam svetujemo ogled pojasnil o spremembah Zakona o skupnosti študentov: POVEZAVA.

 

Študentsko društvo Iskra je 24. marca 2016 pozvalo vse parlamentarne stranke k nujnim dopolnitvam Zakona o skupnosti študentov (Spletna stran Iskre in STA, oboje 24. 3. 2016). Zakon, ki daje pravno podlago za delovanje ŠOS, namreč navkljub mnogim nepravilnostim v delovanju študentskih organizacij ni bil spremenjen že od leta 1994.

Po mesecu dni negotovosti se je na našo pobudo odzvala poslanska skupina Združene levice in popravljen predlog poslala v parlamentarno obravnavo (V ZL za večjo transparentnost delovanja študentskih organizacij, STA, 22. 4. 2016). Od tedaj smo se predstavniki Iskre sestali z vsemi ključnimi deležniki in bili z vseh strani deležni načelne podpore. Zatika se le pri organih, ki so povezani z ali v njih aktivno delujejo nekdanji študentski funkcionarji.

Najbolj kritično v tem trenutku je obnašanje Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje in šport (MIZŠ), ki želi v kolesju parlamentarne procedure zaustaviti kakršnokoli konstruktivno kritiko netransparentnega ter skorumpiranega delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). V torek, 28. 6. 2016, nas namreč čaka razprava na Odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino (spletna stran DZ), MIZŠ pa vztrajno trdi, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo zaradi pomanjkanja javne debate.

Včeraj, 20. 6. 2016, so tako na MIZŠ organizirali milo rečeno bizaren posvet med našim društvom, Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) ter predstavniki z različnih Univerz ter NAKVIS-a (vabilo). Povezava do zvočnega zapisa celotnega sestanka je navedena na dnu besedila.

Po mnenju Stojana Sorčana, direktorja Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠ, naj bi šlo za prvo izmed mnogih javnih debat, ki jih je potrebno opraviti pred spremembo zakona, ki daje podlago za delovanje študentske organizacije. Sestanek je bil farsa, saj ministrstvo načrtno vsem udeležencem ni poslalo vsega našega gradiva, zaradi česar nihče izmed prisotnih ni želel podati končnega sklepa glede predlagane novele, o kateri naj bi razpravljali. Ministrstvo s tovrstnim načinom delovanja dokazuje, da deluje predvsem v interesu ŠOS in zavlačuje postopek nujnega sprejetja novele, ki bi vsaj zasilno uredila poslovanje ter demokratično delovanje ŠOS.

V društvu Študentska Iskra bi ob tem ostro obsodili sodelovanje med MIZŠ ter študentskimi funkcionarji, ki poganja odvijajočo se tragedijo. Prvič, zahteve ministrstva po javni razpravi smatramo za neutemeljene, saj niti ministrstvo samo ne ve, o čem točno naj bi imeli javno razpravo ter glede tega ni želelo podati pojasnil nam niti ostalim prisotnim na sestanku. Deluje, kot da so na MIZŠ spregledali, da se do danes predstavniki študentskih organizacij niso želeli udeležiti še nobene javne razprave o predlaganih spremembah zakona. Spregledali so tudi naša večletna aktivna prizadevanja v smeri sprememb, ki jih predlagamo z zakonom, v katerih študentskih funkcionarji še nikoli niso pokazali realne želje po sodelovanju. Poudarili bi tudi to, da znotraj študentskega organiziranja pri ključnih odločitvah, denimo omejitvi volitev na ŠOUM ter ŠOUP, nakupu večmilijonske nepremičnine ŠOU ali čečkanju po Študentski ustavi (ŠU-3) s strani ŠOS še nikoli ni prišlo do kakršnekoli javne razprave (še enkrat vabimo k branju pojasnil, v katerih so podrobneje opisane sporne prakse).

Drugič, predlagane spremembe v ničemer ne omejujejo dosedanje politične in poslovodne avtonomije ŠOS, pač pa zgolj odpirajo možnost sodnega pregona pri nenamenskosti porabe javnih sredstev ter transparentne in pravične volitve v predstavniške organe ŠOS. Če politična avtonomija pomeni izključevanje študentov in izigravanje pravil, poslovodna avtonomija pa korupcijo in krajo javnega denarja, potem je takšno ”avtonomijo” treba omejiti.

Tretjič, menimo, da o določenih vprašanjih, kot je denimo ubeseditev javne pravne subjektivitete ŠOS v zakonodaji, javna razprava sploh ni mogoča, saj gre za stvar sodne prakse sodišč, ki so o tem odločila že večkrat na različnih instancah. Naša predstavnika sta vsem udeležencem, zlasti predstavnikom ŠOS ter moderatorju gospodu Stojanu Sorčanu, večkrat poskušala dopovedati, zakaj je novela ZSkuS nujna ter zakaj je potrebno malverzacijam študentskih organizacij nemudoma narediti konec. ŠOS se je na naše argumente odzval zgolj z nizkotnimi osebnimi napadi, ki vsebinsko niso imeli nikakršne zveze s predlogom sprememb zakona. MIZŠ nizkotne ravni debate ni preprečilo in je nevsebinskemu natolcevanju študentskih funkcionarjev celo dalo legitimiteto, saj naj bi izrazilo “potrebo po več javnega dialoga”.

Zaradi vsega naštetega v društvu Iskra menimo, da so tovrstni sestanki v organizaciji MIZŠ namenjeni predvsem legitimizaciji negativnega stališča MIZŠ do predloga novele zakona. Negativno mnenje do novele ZSkuS s strani MIZŠ namreč pomeni, da se državni organ postavlja izrazito na stran organizacije, znane po ponarejanju dokumentov, goljufanju na volitvah ter spornih nepremičninskih aferah. Vse od ustanovitve dalje je v študentskem organiziranju poniknilo že več deset milijonov evrov javnega denarja, kar se očitno gospodu Sorčanu ali komurkoli z MIZŠ ne zdi problematično. Morda pa je za čudno postopanje MIZŠ vendarle moč najti nekakšno pojasnilo: vodja kabineta ministrice Maje Makovec Brenčič je namreč Mitja Urbanc, nekdanji predsednik ŠOS, kar na posamičnem primeru priročno pojasni, zakaj in kako je državni organ postal priložnostna lobistična platforma skorumpirane študentske organizacije.

 

Zvočni posnetek sestanka lahko poslušate na našem YouTube računu https://www.youtube.com/watch?v=b6dHU5k23-8.

Strnjena pojasnila o predlaganih spremembah Zakona o skupnosti študentov

Kako je organizirana Študentska organizacija Slovenije?

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh študentk in študentov, ki naj bi se zavzemala za interese okoli 90.000 študentk in študentov. Članstvo v ŠOS je za vse študente in študentke samodejno.

Z Zakonom o skupnosti študentov je bila zakonska podlaga za delovanje ŠOS sprejeta že leta 1994. Zakon do danes ni bil še nikoli noveliran. Študentska ustava najvišji interni akt ŠOS, definiran tudi v 4. členu ZSkuS, je bila prvič sprejeta novembra 2002. V skladu s Študentsko ustavo se v ŠOS združujejo študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov. Organizacijske oblike ŠOS (OO ŠOS) so trenutno Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Svet študentskih klubov in Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP).

  Nadaljuj z branjem “Strnjena pojasnila o predlaganih spremembah Zakona o skupnosti študentov”

Podpora Mi smo ŠDL

Pred nekaj tedni je novo oblikovana civilna iniciativa Mi smo ŠDL, ki jo sestavljajo stanovalci Študentskega doma Ljubljana, predala svoje zahteve generalnemu direktorju Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠS, Stojanu Sorčanu. Z zahtevami želijo opozoriti na nepravilnosti, ki se odvijajo pri delovanju Uprave ŠDL, ki bi jih lahko v splošnem povzeli kot naraščajoče uvajanje disciplinskih postopkov ter neutemeljenega nadzora nad stanovalci ŠDL. Omenjena skupina namreč zahteva večjo transparentnost nad upravljanjem z javnimi sredstvi, dvig kvalitete komunikacije med študenti in Upravo ter predvsem uvedbo in upoštevanje notranje demokracije ŠDL. Nadaljuj z branjem “Podpora Mi smo ŠDL”

Odziv na ponovno uvajanje glavarin

Pred dobrim mesecem dni so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport presenetili z objavo predloga sprememb in dopolnitev Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Pripravili in objavili so ga brez vednosti delovne skupine za pripravo Zakona o visokem šolstvu, v nasprotju z dogovorom znotraj te skupine in brez vedenja vseh ključnih deležnikov. Presenečenja so se skrivala tudi na drugih mestih. Javni razpravi so namenili le dva dneva, kar seveda ni bilo dovolj, da bi ključni akterji (ti o spremembah predhodno niso bili obveščeni) dodali svoja mnenja, komentarje in odzive. Še večje presenečenje pa se je skrivalo v sami vsebini uredbe, ki med drugim prinaša znano rešitev in model financiranja. Gre za glavarine, ki so se v preteklosti že izkazale kot izredno neuspešen in – za študente ter kakovost študija – škodljiv model ter so bile na podlagi tega leta 2011 tudi ukinjene. Nadaljuj z branjem “Odziv na ponovno uvajanje glavarin”

PRVI MAJ – Za kaj sploh gre? BREZDELJE IN KRES?

Letos po svetu obeležujemo že 127. praznovanje prvega maja – praznika delavcev. Pri nas je bil kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Kljub temu, da smo si nekaj pravic že izborili, ostaja delavski boj za pravice enako aktualen, kot je bil včasih.

Prvi maj je mednarodni delavski praznik in za večino držav po svetu tudi dela prost dan. 1. maj so za delavski praznik razglasili leta 1889 na zasedanju Druge internacionale v spomin na žrtve med delavci, ki so leta 1886 v Chicagu med splošno stavko zahtevali več pravic, v prvi vrsti uzakonitev osemurnega delavnika in pravičnejše mezde. Zavest o kolektivnem boju za pravice vseh delavcev je že naslednje leto spodbudila organizirane delavske demonstracije na dan prvega maja tako v Ameriki kot v Evropi z glavno zahtevo po osemurnem delavniku. Pomembnost te zahteve je razumljiva, če vemo, da so ljudje takrat delali po 12, 14 ali 16 ur. Nadaljuj z branjem “PRVI MAJ – Za kaj sploh gre? BREZDELJE IN KRES?”