Sporno imenovanje nove urednice Tribune

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani nadaljuje z neusmiljenim lomastenjem po študentskih medijih. Vsakoletno nižanje sredstev za Radio Študent in časopis Tribuna, dva študentska medija z najdaljšo tradicijo, sedaj spremljajo tudi programsko vmešavanje v obliki imenovanj v nasprotju z željami (so)ustvarjalcev in sodelavcev medija.

Nadaljuj z branjem “Sporno imenovanje nove urednice Tribune”

Syriza: Kako naprej?

Uvod

Za napoved, da bo na volitvah, ki so v Grčiji potekale 25. januarja, zmagala Siriza, niso bile potrebne ne preroške sposobnosti, primerljive z Nostradamusom, niti poglobljene analize, ki bi bile na nivoju doktorske disertacije. Že iz bežnega opazovanja dogodkov v Grčiji v zadnjih nekaj letih je namreč bilo več kot očitno, da je edini smiselni sklep, da bo na volitvah večino glasov dobila stranka, ki neoliberalne politike ne podpira, ampak jo ostro obsoja. Glede na to, da je Grčija bila od začetka dolžniške krize dalje de facto poskusni zajček intenzivne liberalizacije gospodarstva v centru oziroma pol-periferiji[1], je ugotovitev, da je javno mnenje stranki, ki tega program ne podpira, naklonjeno, komajda vredna omembe.

Nadaljuj z branjem “Syriza: Kako naprej?”

Odziv na predlog koncepta ZViS

V Iskri ostro zavračamo predlog koncepta novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki ga je nedavno pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zakon, kot ga predvidevajo pisci tega koncepta, bi močno škodil študentom, zaposlenim in univerzam kot avtonomnim javnim ustanovam. Če bi se ta koncept prelil v predlog zakona, lahko upravičeno trdimo, da bi to bil najbolj radikalen neoliberalen napad na slovensko visoko šolstvo doslej!

Nadaljuj z branjem “Odziv na predlog koncepta ZViS”

Navodila za uravnavanje programske strukture UL – Javno pismo rektorju

Spoštovani gospod rektor!

V Iskri smo zgroženo prebrali dokument “Navodila za uravnavanje programske strukture”, ki ste ga predstavili na seji Senata UL dne 27.1.2015 in je za tem hitro zaokrožil po univerzi. V njem je namreč jasno izražena namera Univerzo preoblikovati v tržno naravnano ustanovo, ki deluje v skladu z logiko korporativnega upravljanja; in sicer prav na račun kakovosti in dostopnosti študija.

Obravnavani dokument daje Upravnemu odboru UL pristojnosti odločanja o vseh študijskih programih na Univerzi, ki so do sedaj pripadale Senatu kot strokovnemu organu. V skladu z novo ureditvijo bi Senat formalno sicer ohranil svojo pristojnost, vendar bi se  odločanje o reakreditacijah, uvedbi in ukinitvi programov de facto preneslo na UO. Ta bi se v zaostrenih finančnih razmerah skoraj poljubno lahko odločil ukiniti želen študijski program. Nova ureditev tako daje prednost minimiziranju stroškov in ne strokovnosti in kakovosti.

Nadaljuj z branjem “Navodila za uravnavanje programske strukture UL – Javno pismo rektorju”

O volonterskem pripravništvu

Objavljamo naš prispevek z javne tribune Neplačano delo, ki jo je v sklopu Dnevov mladih (https://www.facebook.com/events/787919487968034/) organiziral Sindikat Mladi +.

O pripravništvu smo do sedaj že veliko slišali; da pogosto ni plačano, da govorimo torej o tako imenovanem volonterskem pripravništvu, je bilo večkrat izpostavljeno in kritizirano tako v medijih kot na raznih javnih razpravah. Ravno tako je na ostro kritiko naletela uveljavljena praksa, da ne le, da pripravništvo ni plačano, ampak pripravnik celo plača, da ga lahko opravlja. Obsojanje takšnih praks je sicer še kako na mestu in vredno podpore, ampak menimo, da moramo za poglobljeno razumevanje neplačanega pripravništva kot družbenega fenomena slednjega obravnavati v kontekstu kapitalističnih družbenih odnosov.

Nadaljuj z branjem “O volonterskem pripravništvu”

Odziv na predloge OECD Sloveniji

Pred dnevi smo lahko opazili najnovejša priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o tem, kako naj Slovenija vodi gospodarsko, finančno in izobraževalno politiko za dolgoročno uspešnost. V priporočilu, ki ga je organizacija objavila na srečanju G 20, 9. februarja letos v Istanbulu, Sloveniji priporočajo, naj pospeši umik države iz gospodarstva, omeji dvig minimalne plače in dodatno reformira pokojninski sistem. Posebej izstopa tudi napotek o reformi socialnih transferjev in uvedbi šolnin v terciarnem izobraževanju; slednje naj bi namreč dolgoročno pripomoglo k dvigu produktivnosti in h krepitvi inovacij. Če strnemo njihova priporočila, postane kmalu jasno, da gre dejansko za nabor standardnih neoliberalnih ukrepov, ki naj bi pozitivno delovali na dvig gospodarske rasti, seveda na račun socialne države, enakih možnosti in delavskih pravic.  Nadaljuj z branjem “Odziv na predloge OECD Sloveniji”

Neoliberalni diskurz v feminizmu

1. Uvod

Feminizem je široko gibanje, znotraj katerega se je razvilo več miselnih tokov. Skupni imenovalec vseh je, da se zavzemajo za ekonomsko, kulturno in socialno enakopravnost žensk in moških, razlikuje pa jih razumevanje razlogov za podrejenost žensk in načinov, kako jo preseči. Liberalni feminizem[i]se je oblikoval v času razsvetljenstva v osemnajstem stoletju in je zahteval vključitev žensk v razsvetljenske koncepte svobode in enakosti. Kot v njegovih začetkih, tudi današnji liberalni feminizem temelji na klasičnih liberalnih idealih svobode in enakih možnosti. Pot do enakopravnosti spolov vidi v odstranitvi pravnih ovir in diskriminatornih politik ter v enakopravnem državljanstvu žensk znotraj liberalnih kapitalističnih demokracij[ii]. S prehodom zahodnih liberalnih demokracij v neoliberalno ekonomijo[iii] pa se tudi v feminističnem govoru in praksah dogajajo spremembe. Zdi se, da feminizem doživlja enega svojih novih vrhov, saj se vse pogosteje pojavlja v popularni kulturi in množičnih medijih in postaja vse bolj ‘mainstreamovski’, ali pa se spreminja celo v potrošniški ‘izdelek’. Bolj ali manj prepričljivo ga predstavljajo zvezdnice in igralke, korporacije ga vključujejo v svoje oglasne posnetke in očitno je feminizem postal dovolj zanimiv in zaželen, da je postal dobičkonosen. Po eni strani je pozitivno, da feminizem pridobiva na prepoznavnosti. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kakšni družbeni in ekonomski procesi stojijo za popularizacijo feminizma, s kakšnim namenom ga vladajoče strukture podpirajo in v kakšni obliki ga želijo videti? V referatu se bomo vprašali, kako se zgodi prehod od liberalnega feminizma k neoliberalnemu, kakšne prakse ta uporablja in kakšni so cilji vladajočih skupin, ki feminizem vključujejo v svoj diskurz. Velik del uporabljene literature izvira iz ZDA, a je v veliki meri uporabna tudi za naš prostor, saj se tam razvite ideje slej ali prej prelijejo k nam, v obliki popularne kulture, glasbe, še posebej pa v obliki neoliberalnih politik.

Nadaljuj z branjem “Neoliberalni diskurz v feminizmu”

Proti privatizaciji, za delavsko upravljanje

Državna lastnina je zaradi političnega mešetarjenja in kadrovanja slabo upravljana. Zadnji pokazatelj tega je koalicijska razdelitev nadzornega sveta SDH po ključu 3 1 1. Ampak rešitev ni v privatizaciji, saj, kot smo že mnogokrat slišali v zadnjem času, privatni lastniki zasledujejo le maksimizacijo dobička in kratkoročne donose. Nadaljuj z branjem “Proti privatizaciji, za delavsko upravljanje”