Norišnica na Filofaksu / Ludilo na Filofaksu

Na zagrebški Filozofski fakulteti ni nikoli dolgčas. Za to dejstvo se lahko zahvalimo našemu dekanu, prof. dr. sc. Vlatku Previšiću. Ravno, ko smo že mislili, da se zgodba s Filofaksom približuje koncu, ko je svet Fakultete začel postopek razreševanja dekana; nas je pričakalo presenečenje. Tik pred sejo, na kateri bi Svet moral izglasovati razrešitev, je prišla novica, da je Senat Univerze v Zagrebu razveljavil volitve za Študentski svet Filofaksa, s čimer so Študentski svet in njegovi delegati v Svetu fakultete razrešeni dolžnosti. Zakaj je prišlo do tega? Zato, ker so imeli študenti 13 članov v Svetu, ki šteje 89 članov, ter je tako njihov delež znašal le 14,6% in ne 15%, kot je predpisano v zakonu. Sploh ni očitno, da je bila odločitev sprejeta v korist Vlatka Previšića, ki glede na starost sploh ne bi smel opravljati dolžnosti dekana. Ne vemo, zakaj se ni Senat raje odločil za izvolitev še enega študenta v Svet, da bi nadoknadili teh usodnih 0.4%, vemo pa, zaradi koga je temu tako. Rektor očitno ščiti osebo s katero sta skupaj sklepala škodljive dogovore s Teološko fakulteto. Nadaljuj z branjem “Norišnica na Filofaksu / Ludilo na Filofaksu”

Poziv IP za dokumente Študentskega kampusa

V spodnji datoteki lahko preberete odgovor informacijskega pooblaščenca na prošnjo po dostopu informacij javnega značaja enega izmed naših poslancev v študentskem zboru ŠOU. V datoteki je jasno razvidno, da je Študentski kampus pravna oseba javnega prava, ki ne sme pred študenti prikrivati svojih poslov in pogodb. Nadaljuj z branjem “Poziv IP za dokumente Študentskega kampusa”

Študentska organizacija Slovenije grozi s pravnimi sredstvi

Poslanec Iskre v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani je 15. septembra prejel odločbo za delno zavrnitev dostopa o informacij javnega značaja. Poleg neutemeljenih razlogov na delno zavrnitev nas je v oči najbolj zbodla VI. točka odločbe, ki pravi:

“Prosilec se mora zavedati, da mu je organ v zvezi z dokumenti omogočil dostop in ne tudi ponovne uporabe kot je npr. spletna objava dokumenta. Prosilec je tako kazensko in odškodninsko odgovoren za primer zlorabe prejetih dokumentov.

Študentska organizacija Slovenije tako očitno ne razume, kaj je bistvo informacij JAVNEGA značaja. V znak protesta proti slaboumnim poskusom ustrahovanja naših članov zato na spletni strani objavljamo vse prejete dokumente.

O precej zanimivih ugotovitvah, ki sledijo iz vsebine dokumentov, bomo poročali v kratkem. Zaenkrat razkrijmo le, da so se ponovno dogajale packarije pri porabi denarja študentov. Nadaljuj z branjem “Študentska organizacija Slovenije grozi s pravnimi sredstvi”

Poziv za posredovanje informacij javnega značaja ŠOU v Ljubljani

Spodaj si lahko preberete poziv informacijskega pooblaščenca za posredovanje informacij javnega značaja Iskrinemu poslancu v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani Juretu Novaku. V pozivu je jasno razvidno, da kljub upravičeni zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja, tej zahtevi s strani ŠOU v Ljubljani ni bilo ugojeno. Naj dejanja govorijo o transparentnem in odprtem delovanju študentske organizacije ter njeni dostopnosti za vse študente_ke, kaj šele za osebe, ki so se aktivirale v njenem ustroju.

”Neposredovanje zahtevanih informacij javnega značaja po pravnomočno končanem pritožbenem postopku pomeni prekršek po tretjem odstavku 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), ki določa, da se z globo 800 EUR kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa, če v predpisanem roku neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja.”

Poziv za posredovanje informacij javnega značaja

 

Mnenje KPK na predlog sprememb Zakona o skupnosti študentov

V spodnji datoteki si lahko preberete pozitivno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije na naš predlog sprememb Zakona o skupnosti študentov.

Izpostavljamo:

”V Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) pozdravljamo vključitev opredelitve pravne subjektivitete Študentske organizacije Slovenije v predlog sprememb zakona. V preteklosti smo (tudi pri svojem delu) zasledili, da povzroča ta pravna praznina v zakonu nemalo težav pri opredeljevanju pravnih posledic, ki jih pravna subjektiviteta prinaša v razmerju do drugih zakonskih okvirov (npr. uporaba določb zakona o dostopu do informacij javnega značaja, uporaba specifičnih določb kazenskopravne zakonodaje, določb zakona o javnem naročanju ipd). Določna opredelitev pravne subjektivitete je zato nujna, tako z vidika transparentnosti poslovanja Študentske organizacije Slovenije kot odprave oziroma vsaj zmanjšanja korupcijskih tveganj, ki so posledica omenjene pravne praznine.”

Mnenje KPK na predlog sprememb Zakona o skupnosti študentov

 

Poziv k ukrepom na Univerzi v Mariboru

Že februarja letos je bila med zaposlenimi na rektoratu Univerze v Mariboru izvedena anketa, v kateri je skoraj polovica vprašanih poročala o mobingu, spolnem nadlegovanju, ustrahovanju, šikaniranju, obračunavanju s sodelavci in sodelavkami, prostaškem govorjenju in obnašanju ter klientelizmu. Poročilo o anketi so že po nekaj urah umaknili s spleta (Rektor Igor Tičar še nič o mobingu na njegovi univerzi, Delo, 2. 2. 2016). Prva opozorila o nadlegovanju pa so se pojavljala že prej (Javno pismo rektorju dr. Igorju Tičarju, Večer, 17. 8. 2016). Nadaljuj z branjem “Poziv k ukrepom na Univerzi v Mariboru”

Okolje in politika ZDA

Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na portalu Think Progress, 22. julija 2016.

V začetku prejšnjega meseca je odbor za platformo demokratske nacionalne konvencije podal najodmevnejšo izjavo o nujnosti ukrepov zoper podnebnim spremembam v zgodovini katerekoli izmed glavnih ameriških strank. Platforma vidi podnebne spremembe kot veliko grožnjo ter ključen izziv našega časa. Kot izhodiščne usmeritve navaja boj proti podnebnim spremembam, torej gospodarstvo, ki temelji na čisti energiji in zagotavljanju okoljske pravičnosti. Nadaljuj z branjem “Okolje in politika ZDA”

Ob prvi obravnavi novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS)

Ob današnji prvi obravnavi novele Zakona o visokem šolstvu v Državnem zboru želimo ponovno izpostaviti nekaj problematik, ki s to novelo ostajajo nerešene.

Med tem, ko je bil prvotni namen ponovnega spreminjanja Zakona o visokem šolstvu ureditev dveh temeljnih problemov, ki sta nastala znotraj izobraževalne sfere, se je zakon od njih oddaljil in se posvetil urejanju ostalih področij. Te ključni problematiki sta bili zagotovitev stabilnega in dolgoročnega financiranja univerze z zakonom, kot to zahtevata 58. člen ustave in odločba Ustavnega sodišča iz leta 2011 ter zakonska opredelitev obsega in vsebine javne službe v visokem šolstvu. Kljub temu novela temeljito ne ureja ne enega ne drugega področja. Ob strinjanju ostalih deležnikov se je definicijo javne službe izpustilo, ureditev stabilnega in predvsem dolgoročnega financiranja pa se je premaknila v neznano prihodnost.

Ko smo 28. januarja tega leta protestirali pred Univerzo v Ljubljani zaradi izplačil enormnih višin dodatkov za stalno pripravljenost, smo zapisali in izrekli naslednje: ‘’Prihajajoča novela Zakona o visokem šolstvu je edinstvena priložnost, da (ministrica) pokaže resnost svojega obžalovanja glede afere o dodatkih za stalno pripravljenost, ki jih je prejemala tudi sama in poskrbi, da v prihodnje ne bo več mogoče osebno okoriščanje z javnim denarjem na univerzi.’’ Od nje smo takrat zahtevali jasno definicijo javne službe na področju visokega šolstva, jasno razmejitev redne, brezplačne javne službe od tržnih storitev visokošolskih zavodov ter onemogočanje uporabe javnih sredstev v privatne ali tržne namene, demokratizacijo odločanja in nadzora delovanja univerz z ukrepi in sistemsko ureditev financiranja visokega šolstva. Kot vidimo je ministrstvu od štirih uspelo urediti le eno področje, in sicer demokratizacijo, kar v kontekstu celotne novele deluje bolj kot ‘bonbonček’ za nekatere izmed deležnikov, vendar ni niti približno dovolj, da bi to novelo lahko ocenjevali kot ustrezno in uspešno napisano.

Nekaj mesecev po prvi predstavitvi predloga novele, so se na Ministrstvu odločili za spremembo načina financiranja, in sicer ponovno uvedbo glavarin, kar je način financiranja, ki je najdlje stran od sistemskega. Kot smo zapisali v odzivu 18. maja, ‘’glavarinski sistem jasno vodi v nižanje kakovosti študija in njegovo komercializacijo, nižanje kakovosti dela, v plačljive oblike izobraževanja oziroma šolnine in varčevanje na drugih postavkah’’ in od takrat dobre argumentacije in razlage v korist tej spremembi še nismo slišali.

Še en problem, ki je bil sicer že večkrat ubeseden, je poudarek na internacionalizaciji študija, da bi bil ta lažje dostopen in bolj odprt za tuje študente. O internacionalizaciji smo že pisali v prvem odzivu na predlagano novelo ZViS, danes pa bi izpostavili tri ključne elemente, in sicer padec kakovosti izobraževanja, angleščina kot jezik znanosti in ponovno večanje razlik med višjimi in nižjimi sloji. Težave bi nastale že na ravni izvedbe. Nekateri slovenski profesorji namreč niso usposobljeni za poučevanje v tujem jeziku, obvladovanje tujega jezika na ravni C1, C2 ni niti pogoj za pridobitev naziva. Tudi obvladanje tujega jezika s strani slušateljev predavanj ni pogoj za vpis na študijski program. V praksi se torej zlahka zgodi (in se že dogaja na EF), da predavalnici, polni slovenskih študentov, v angleščini predava slovenski predavatelj, kar je absurdno in kakovost študija le niža, saj je izražanje v drugem jeziku kot maternem seveda težje. To je pred kratkim v naslednjem zapisu izpostavil tudi profesor dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete, ki je poudaril, da večina profesorjev angleščino ‘’sicer kar solidno obvlada, predvsem na strokovnem področju, vendar je dve ali tri ure zbrano govoriti v tujem jeziku precej težje kot v maternem. Zato je tudi kakovost predavanj ustrezno slabša, pri čemer so gotovo bolj prikrajšani domači študentje.’’

Prav tako je absurdno, da bi bili na primer slovenski študentje socialnega dela poučevani v angleškem jeziku, čeprav bodo delali v Sloveniji v slovenskem jeziku. Angleščina na takšnih študijih preprosto ni smiselna, saj tovrstni študiji ne producirajo visoko kakovostnih raziskovalcev, ki bi želeli biti konkurenčni s tujino, ampak strokovnjake in delavce za domači trg. Mnogo študentov bi tako bilo po nepotrebnem demotiviranih zaradi študija v tujem jeziku, ki ga pri svojem delu sploh ne bodo uporabljali. Dojemanje angleščine kot edinega jezika znanosti pripelje do tega, da se strokovna in polstrokovna besedila producirajo skoraj izključno v angleščini. Strokovni teksti se v večji meri verjetno ne bodo prevajali, saj bo problem začel nastajati že pri terminologiji, ki v slovenskem jeziku ne bo več nastajala v tolikšni meri. To bo zmanjšalo pretok spoznanj med intelektualci in delavstvom, prelomila se bo povezava med stroko in ljudstvom, znanost bo postala izključujoča in dostopna manjšemu številu ljudi kot danes. To bo neposredno še dodatno večalo razlike med višjimi in nižjimi sloji.

Seveda bi si želeli, da bi vsi željni študija obvladali tuji jezik tako dobro, da bi se v njem enako dobro učili kot v maternem, da bi v njem lahko pisali tudi znanstvene prispevke in da jim to ne bi predstavljalo ovire, vendar stanje trenutno ni tako. Če želimo to stanje izboljšati, je prava pot postopno uvajanje tujega jezika v študijske programe, ne pa menjava jezika, v katerem se študijski program izvaja. Prava pot je tudi fokus na izboljšanje osnovno- in srednješolskega izobraževanja, zagotavljanje enakih možnosti za vse že prej. Že te ustanove so premalo financirane, da bi izvajale kakovostne programe in posledično kakovost pridobljenega znanja pada. Že danes so regionalne razlike v kvaliteti predhodnega znanja ogromne. Tisti, ki izhajajo iz bolj perifernih in manj privilegiranih območij so deležni slabše izobrazbe, kar vpliva tudi na kakovost izobraževanja na univerzi. Njim bi tuji jezik lahko predstavljal dovolj veliko oviro, da se na višje in visokošolske programe ne bi vpisovali in univerza kot prostor, kjer se (re)producira znanje bi postajala realno vedno bolj dostopna le višjim slojem.

Že nekaj let poskušamo konstruktivno graditi akademsko, izobraževalno in študentsko sfero, da bo ta bolj enakopravna in vključujoča, da bo nudila več kakovostnih vsebin za čim večje število vpletenih. In vsako leto znova smo presenečeni nad tem, kako hitro tisti, ki so za določen trenutek na oblasti, nadaljujejo s tem, kar so začeli njihovi predhodniki. Kako hitro se vse preusmeri v preprosto kupčkanje in dogovarjanje s tistimi, ki so jim v določenem trenutku bližje od ostalih vpletenih. Procesi pomembnih sprememb se prelevijo v izmenjavo ugodnosti in ‘rešitev’ z deležniki, tako da je vsak pri sebi zadovoljen, rezultat kot celota pa je nedovršen in nepremišljen. Ponovno ob sprejemanju te novele so spremembe nejasne, nerazložene, nereflektirane in neusklajene. Mnogo je bilo izjav, dopisov in komentarjev z vseh strani, ni pa bilo koherentne razprave o spremembah, ki bodo vplivale na vse nas. Financiranje ostaja neurejeno, definicije javne službe ni, študentom se je vrgla kost v obliki podaljšanja statusa za nekaj mesecev, takoimenovani zastopniki so veseli, na ministrstvu pa pravijo, da gradijo temelje za kakovostno, odprto in vsevključujoče izobraževanje.