MANIFEST: Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo!

KDO SMO?

Ženske smo. Smo matere, babice, hčerke, smo delavke v proizvodnji, tajnice, učiteljice, medicinske sestre, političarke, smo taksistke, natakarice, kuharice … Smo tista polovica populacije, ki opravi veliko večino gospodinjskega in skrbstvenega (torej reproduktivnega) dela in istočasno ogromen delež produktivnega dela. Smo med najbolj izkoriščanimi skupinami v kapitalizmu, kot delavke na trgu smo plačane manj kot moški, težje napredujemo in težje dobimo službo. Naše delo za družbeno reprodukcijo je popolnoma spregledano. Razume se kot nekaj, kar nam je naravno pripisano, kar je želja in prirojena dolžnost vsake ženske v družbi in ne trdo, naporno in neplačano delo. Me pravimo: dovolj je!

Gospodinjsko delo je DELO. Je delo, ki poskrbi, da ima kapitalizem dovolj zdrave delovne sile. Je delo, ki poskrbi, da se družba kot takšna nadaljuje, in nepravično je, da večina teže tega dela pade na ženske in se celo ne razume kot delo, ampak kot naša prirojena dolžnost! Gospodinjsko delo ni le kuhanje in pospravljanje, je skrb za otroke, je vzgoja, je skrb za ostarele, je čustveno delo in je spolno delo. Od nas se pričakuje, da se ne bomo uprle moškim, ki nas otipavajo, da bomo šefu skuhale kavo in se ob vulgarnih opazkah tiho nasmehnile. Me pravimo: dovolj je!

“Oni pravijo, da je to ljubezen. Me pravimo, da je neplačano delo.” (S. Federici, 1975)

Nadaljuj z branjem “MANIFEST: Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo!”

PRIVATNI INTERESI V “ZELENI” POLITIKI MESTNE OBČINE LJUBLJANA

Mestna občina Ljubljana nadaljuje s svojo zeleno korporativistično logiko, ki preko okoljsko vprašljivih sprememb omogoča privatnim interesom visoke dobičke, kakršnekoli oblike povezovanja z emancipatornim potencialom pa v kali zatre. Pri predlogu Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (MOL) smo bili priča spremembi ureditve na področju souporabe avtomobilov (car-sharing). Z uvedbo nove definicije souporabe avtomobilov so dejavnost prikrojili velikim privatnim podjetjem, s tem pa spodbude in druge bonitete, ki izhajajo iz definicije dejavnosti, odrekli bolj vključujočim, progresivnim in okoljsko trajnejšim oblikam souporabe avtomobilov (samoorganiziranje, zadružništvo in podobno). Nadaljuj z branjem “PRIVATNI INTERESI V “ZELENI” POLITIKI MESTNE OBČINE LJUBLJANA”

TRANSNATIONAL SOCIAL STRIKE – POZIV K STAVKI ŽENSK (prevod)

Objavljamo prevod mednarodnega poziva Transnational social strike k mednarodni stavki žensk. Original text in English below. 

Po velikih mobilizacijah in stavkah žensk, ki so se dogajale lansko leto, po velikih protestih žensk na dan inavguracije Donalda Trumpa v ZDA in po svetu, so se v mnogih državah sveta začeli javni sestanki in skupščine z namenom, da se letošnje praznovanje 8. marca spremeni v masovno stavko žensk. Vabimo vse, ki načrtujete kakršnekoli aktivnosti na svetovni dan žensk, da delite ta poziv z namenom povezovanja lokalnih bojev v transnacionalno gibanje žensk. Nadaljuj z branjem “TRANSNATIONAL SOCIAL STRIKE – POZIV K STAVKI ŽENSK (prevod)”

IZJAVA OB POROČANJU RTVSLO O REVOZU

Velikim upom ob osamosvojitvi navkljub se je slovenska državnost ideološko utemeljila na zavzemanju razdalje do delavskih in kmečkih množic. Ta razdalja se je v času tranzicije udejanjala tudi v ekonomski praksi, pri čemer se lahko spomnimo primerov tajkunov, ki so pogosto izšli iz vplivnih položajev znotraj prejšnjega režima. Splošna modrost se navadno norčuje iz določenih stališč, ki jih gojijo delavski in kmečki razredi, češ, da so paranoična ali pretirano preprosta. Že hiter pregled slovenskih množičnih medijev nam lahko potrdi, da se vodilne medijske osebnosti, ki zagovarjajo levo-liberalna stališča, izpostavljajo predvsem z rasističnim odnosom do omenjenih množic. Rasizem v sociologiji ni vezan na barvo kože posameznika, temveč pomeni obliko družbenega odnosa, ki se lahko veže tako na nacionalnost kot na kulturo in razred. Tako lahko že dolga leta poslušamo izjave o “zarukanih kmetavzih”, “Slovenceljnih”, ki ne poznajo osnovnih kulturnih referenc srednjega razreda in so s strani medijsko prepoznavnih osebnosti avtomatsko dojeti kot rasistični in nazadnjaški. Ob tem pa smo priča še ekonomskemu cinizmu, ko se brezposelne in revne krivi za njihovo situacijo, češ da se ne potrudijo dovolj, so leni, nočejo delati, raje črpajo socialno podporo. In to v času, ko se delovni pogoji konstantno slabšajo, ko je vedno več ljudi brez službe in istočasno vedno več ljudi, ki delajo, še vedno živi pod pragom revščine. Problem vsakršnega rasizma sta posploševanje in slepo zaničevanje kulture drugega. Tudi pripadniki razredov, ki se v času pospešenega ekonomskega razslojevanja nahajajo vse bliže robu preživetja, so deležni posploševanja in vnaprejšnjega zavračanja. Nadaljuj z branjem “IZJAVA OB POROČANJU RTVSLO O REVOZU”

PODPORA USTVARJALNI PLATFORMI INDE

Poskusi preganjanja in zapiranja avtonomnih prostorov s strani oblasti se kar vrstijo. Ob začetku letošnjega leta smo izgubili Argo, avtonomni prostor v Izoli, zdaj pa je na udaru še UP INDE, ustvarjalna platforma, ki je vzniknila v bivši zapuščeni tovarni Invalidske delavnice v Kopru. Oba avtonomna prostora, ki sta tudi edina v primorski regiji, spadata pod lastništvo slabe banke DUTB.

Nadaljuj z branjem “PODPORA USTVARJALNI PLATFORMI INDE”

Podpora avtonomni coni Argo!

Lani smo doživeli kar nekaj poskusov uničevanja avtonomnih con v Sloveniji in, kot kaže, se ta proces še zdaleč ni zaključil. Še preden se je leto 2017 dobro začelo, smo bili priča napadu na avtonomni prostor Argo v Izoli. V torek, 3. 1., so zgodaj zjutraj varnostniki družbe GALEKOM prostor zaprli in izgnali enega od uporabnikov, kasneje pa tri uporabnike brez razloga pošpricali s solzivcem. Nadaljuj z branjem “Podpora avtonomni coni Argo!”

Pred glasovanjem o Statutu Univerze v Ljubljani

Danes naj bi Senat Univerze po več kot dveh letih predosnutkov in osnutkov glasoval o čistopisu besedila Statuta Univerze v Ljubljani. Čistopis med drugim prinaša manjšanje števila možnih opravljanj izpitov s 6 na 5, odvzem dveh izpitnih rokov tistim, ki se niso uspeli odjaviti od izpita, in strog postopek za reševanje študentskih pritožb.

Rektor Ivan Svetlik želi tako svoj štiriletni mandat, sicer poln afer, zaključiti z zgodbo o uspehu, ki naj bi jo poosebljal Statut. Po daljšem zatišju je lani jeseni ponovno obudil postopek sprejemanja in z nepojasnjeno naglico Statut pripeljal do zadnje postaje – sprejemanja na Senatu in Upravnem odboru UL. Tako niti ni čudno, da še čistopis Statuta, ki je bil poslan članicam Univerze v amandmiranje, vsebuje nedokončane stavke in čudno zapisane formulacije členov. Nadaljuj z branjem “Pred glasovanjem o Statutu Univerze v Ljubljani”

O pravici do abortusa ob 25. obletnici slovenske ustave

Pravica do splava je osnova za zagotavljanje svobode in avtonomije žensk. Možnost nadzora lastne reprodukcije ženskam omogoči, da so aktivne članice družbe. Je osnova za družbeno enakopravnost med spoloma, saj so ženske še vedno tiste, ki opravijo večino dela v zasebni sferi, skrb za otroke, gospodinjstvo, ostarele ipd. Nadzor nad lastno plodnostjo tako ženskam omogoči, da so svobodne v tem, kako želijo živeti svoja življenja, omogoči jim aktivacijo izven zasebne sfere doma. Pravica do abortusa je na primer vodila k temu, da se je več žensk odločalo za študij, več žensk je študij tudi dokončalo. Pravica do splava in dostopna kontracepcija ženskam omogočita tudi ekonomsko neodvisnost od moških.

Nadaljuj z branjem “O pravici do abortusa ob 25. obletnici slovenske ustave”

Izjava za javnost ob uskladitvi predloga novele ZSkuS

Delovna skupina Sveta Vlade RS za študentska vprašanja je pripravila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o skupnosti študentov, ki študentske organizacije med drugim zavezuje k nadzoru Računskega sodišča, posredovanju informacij javnega značaja, določilom Zakona o javnem naročanju in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Nadaljuj z branjem “Izjava za javnost ob uskladitvi predloga novele ZSkuS”