Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – poslednji branik študentskih funkcionarjev

Za celovito razumevanje tematike vam svetujemo ogled pojasnil o spremembah Zakona o skupnosti študentov: POVEZAVA.

 

Študentsko društvo Iskra je 24. marca 2016 pozvalo vse parlamentarne stranke k nujnim dopolnitvam Zakona o skupnosti študentov (Spletna stran Iskre in STA, oboje 24. 3. 2016). Zakon, ki daje pravno podlago za delovanje ŠOS, namreč navkljub mnogim nepravilnostim v delovanju študentskih organizacij ni bil spremenjen že od leta 1994.

Po mesecu dni negotovosti se je na našo pobudo odzvala poslanska skupina Združene levice in popravljen predlog poslala v parlamentarno obravnavo (V ZL za večjo transparentnost delovanja študentskih organizacij, STA, 22. 4. 2016). Od tedaj smo se predstavniki Iskre sestali z vsemi ključnimi deležniki in bili z vseh strani deležni načelne podpore. Zatika se le pri organih, ki so povezani z ali v njih aktivno delujejo nekdanji študentski funkcionarji.

Najbolj kritično v tem trenutku je obnašanje Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje in šport (MIZŠ), ki želi v kolesju parlamentarne procedure zaustaviti kakršnokoli konstruktivno kritiko netransparentnega ter skorumpiranega delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). V torek, 28. 6. 2016, nas namreč čaka razprava na Odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino (spletna stran DZ), MIZŠ pa vztrajno trdi, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo zaradi pomanjkanja javne debate.

Včeraj, 20. 6. 2016, so tako na MIZŠ organizirali milo rečeno bizaren posvet med našim društvom, Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) ter predstavniki z različnih Univerz ter NAKVIS-a (vabilo). Povezava do zvočnega zapisa celotnega sestanka je navedena na dnu besedila.

Po mnenju Stojana Sorčana, direktorja Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠ, naj bi šlo za prvo izmed mnogih javnih debat, ki jih je potrebno opraviti pred spremembo zakona, ki daje podlago za delovanje študentske organizacije. Sestanek je bil farsa, saj ministrstvo načrtno vsem udeležencem ni poslalo vsega našega gradiva, zaradi česar nihče izmed prisotnih ni želel podati končnega sklepa glede predlagane novele, o kateri naj bi razpravljali. Ministrstvo s tovrstnim načinom delovanja dokazuje, da deluje predvsem v interesu ŠOS in zavlačuje postopek nujnega sprejetja novele, ki bi vsaj zasilno uredila poslovanje ter demokratično delovanje ŠOS.

V društvu Študentska Iskra bi ob tem ostro obsodili sodelovanje med MIZŠ ter študentskimi funkcionarji, ki poganja odvijajočo se tragedijo. Prvič, zahteve ministrstva po javni razpravi smatramo za neutemeljene, saj niti ministrstvo samo ne ve, o čem točno naj bi imeli javno razpravo ter glede tega ni želelo podati pojasnil nam niti ostalim prisotnim na sestanku. Deluje, kot da so na MIZŠ spregledali, da se do danes predstavniki študentskih organizacij niso želeli udeležiti še nobene javne razprave o predlaganih spremembah zakona. Spregledali so tudi naša večletna aktivna prizadevanja v smeri sprememb, ki jih predlagamo z zakonom, v katerih študentskih funkcionarji še nikoli niso pokazali realne želje po sodelovanju. Poudarili bi tudi to, da znotraj študentskega organiziranja pri ključnih odločitvah, denimo omejitvi volitev na ŠOUM ter ŠOUP, nakupu večmilijonske nepremičnine ŠOU ali čečkanju po Študentski ustavi (ŠU-3) s strani ŠOS še nikoli ni prišlo do kakršnekoli javne razprave (še enkrat vabimo k branju pojasnil, v katerih so podrobneje opisane sporne prakse).

Drugič, predlagane spremembe v ničemer ne omejujejo dosedanje politične in poslovodne avtonomije ŠOS, pač pa zgolj odpirajo možnost sodnega pregona pri nenamenskosti porabe javnih sredstev ter transparentne in pravične volitve v predstavniške organe ŠOS. Če politična avtonomija pomeni izključevanje študentov in izigravanje pravil, poslovodna avtonomija pa korupcijo in krajo javnega denarja, potem je takšno ”avtonomijo” treba omejiti.

Tretjič, menimo, da o določenih vprašanjih, kot je denimo ubeseditev javne pravne subjektivitete ŠOS v zakonodaji, javna razprava sploh ni mogoča, saj gre za stvar sodne prakse sodišč, ki so o tem odločila že večkrat na različnih instancah. Naša predstavnika sta vsem udeležencem, zlasti predstavnikom ŠOS ter moderatorju gospodu Stojanu Sorčanu, večkrat poskušala dopovedati, zakaj je novela ZSkuS nujna ter zakaj je potrebno malverzacijam študentskih organizacij nemudoma narediti konec. ŠOS se je na naše argumente odzval zgolj z nizkotnimi osebnimi napadi, ki vsebinsko niso imeli nikakršne zveze s predlogom sprememb zakona. MIZŠ nizkotne ravni debate ni preprečilo in je nevsebinskemu natolcevanju študentskih funkcionarjev celo dalo legitimiteto, saj naj bi izrazilo “potrebo po več javnega dialoga”.

Zaradi vsega naštetega v društvu Iskra menimo, da so tovrstni sestanki v organizaciji MIZŠ namenjeni predvsem legitimizaciji negativnega stališča MIZŠ do predloga novele zakona. Negativno mnenje do novele ZSkuS s strani MIZŠ namreč pomeni, da se državni organ postavlja izrazito na stran organizacije, znane po ponarejanju dokumentov, goljufanju na volitvah ter spornih nepremičninskih aferah. Vse od ustanovitve dalje je v študentskem organiziranju poniknilo že več deset milijonov evrov javnega denarja, kar se očitno gospodu Sorčanu ali komurkoli z MIZŠ ne zdi problematično. Morda pa je za čudno postopanje MIZŠ vendarle moč najti nekakšno pojasnilo: vodja kabineta ministrice Maje Makovec Brenčič je namreč Mitja Urbanc, nekdanji predsednik ŠOS, kar na posamičnem primeru priročno pojasni, zakaj in kako je državni organ postal priložnostna lobistična platforma skorumpirane študentske organizacije.

 

Zvočni posnetek sestanka lahko poslušate na našem YouTube računu https://www.youtube.com/watch?v=b6dHU5k23-8.

Strnjena pojasnila o predlaganih spremembah Zakona o skupnosti študentov

Kako je organizirana Študentska organizacija Slovenije?

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh študentk in študentov, ki naj bi se zavzemala za interese okoli 90.000 študentk in študentov. Članstvo v ŠOS je za vse študente in študentke samodejno.

Z Zakonom o skupnosti študentov je bila zakonska podlaga za delovanje ŠOS sprejeta že leta 1994. Zakon do danes ni bil še nikoli noveliran. Študentska ustava najvišji interni akt ŠOS, definiran tudi v 4. členu ZSkuS, je bila prvič sprejeta novembra 2002. V skladu s Študentsko ustavo se v ŠOS združujejo študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov. Organizacijske oblike ŠOS (OO ŠOS) so trenutno Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Svet študentskih klubov in Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP).

  Nadaljuj z branjem “Strnjena pojasnila o predlaganih spremembah Zakona o skupnosti študentov”

Podpora Mi smo ŠDL

Pred nekaj tedni je novo oblikovana civilna iniciativa Mi smo ŠDL, ki jo sestavljajo stanovalci Študentskega doma Ljubljana, predala svoje zahteve generalnemu direktorju Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠS, Stojanu Sorčanu. Z zahtevami želijo opozoriti na nepravilnosti, ki se odvijajo pri delovanju Uprave ŠDL, ki bi jih lahko v splošnem povzeli kot naraščajoče uvajanje disciplinskih postopkov ter neutemeljenega nadzora nad stanovalci ŠDL. Omenjena skupina namreč zahteva večjo transparentnost nad upravljanjem z javnimi sredstvi, dvig kvalitete komunikacije med študenti in Upravo ter predvsem uvedbo in upoštevanje notranje demokracije ŠDL. Nadaljuj z branjem “Podpora Mi smo ŠDL”

Odziv na ponovno uvajanje glavarin

Pred dobrim mesecem dni so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport presenetili z objavo predloga sprememb in dopolnitev Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Pripravili in objavili so ga brez vednosti delovne skupine za pripravo Zakona o visokem šolstvu, v nasprotju z dogovorom znotraj te skupine in brez vedenja vseh ključnih deležnikov. Presenečenja so se skrivala tudi na drugih mestih. Javni razpravi so namenili le dva dneva, kar seveda ni bilo dovolj, da bi ključni akterji (ti o spremembah predhodno niso bili obveščeni) dodali svoja mnenja, komentarje in odzive. Še večje presenečenje pa se je skrivalo v sami vsebini uredbe, ki med drugim prinaša znano rešitev in model financiranja. Gre za glavarine, ki so se v preteklosti že izkazale kot izredno neuspešen in – za študente ter kakovost študija – škodljiv model ter so bile na podlagi tega leta 2011 tudi ukinjene. Nadaljuj z branjem “Odziv na ponovno uvajanje glavarin”

PRVI MAJ – Za kaj sploh gre? BREZDELJE IN KRES?

Letos po svetu obeležujemo že 127. praznovanje prvega maja – praznika delavcev. Pri nas je bil kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Kljub temu, da smo si nekaj pravic že izborili, ostaja delavski boj za pravice enako aktualen, kot je bil včasih.

Prvi maj je mednarodni delavski praznik in za večino držav po svetu tudi dela prost dan. 1. maj so za delavski praznik razglasili leta 1889 na zasedanju Druge internacionale v spomin na žrtve med delavci, ki so leta 1886 v Chicagu med splošno stavko zahtevali več pravic, v prvi vrsti uzakonitev osemurnega delavnika in pravičnejše mezde. Zavest o kolektivnem boju za pravice vseh delavcev je že naslednje leto spodbudila organizirane delavske demonstracije na dan prvega maja tako v Ameriki kot v Evropi z glavno zahtevo po osemurnem delavniku. Pomembnost te zahteve je razumljiva, če vemo, da so ljudje takrat delali po 12, 14 ali 16 ur. Nadaljuj z branjem “PRVI MAJ – Za kaj sploh gre? BREZDELJE IN KRES?”

Hašišarska fronta – ZA legalizacijo!

12985354_806647899479088_6925150338695756823_n

 

Dogodki podobni Hašišarski fronti se v teh tednih odvijajo povsod po svetu. Prepričanje, da morata biti uporaba in gojenje konoplje legalizirana je namreč široko sprejeto in dobro podkrepljeno. Kljub temu prizadevanje za legalizacijo konoplje ostaja zelo političen boj, zato je prav, da dogodki, kot bo sredin, ne zvodenijo le v druženje in chillanje, pač pa so podkrepljeni s konkretnimi zahtevami po legalizaciji.

Konopljo človek uporablja že najmanj tri tisoč let. Po številnih raziskavah je jasno, da ima konoplja zdravilne oziroma medicinsko koristne učinke, saj zdravi ali lajša simptome pri različnih boleznih. Med drugim je koristna pri zdravljenju pacientov z rakom, sladkorno boleznijo, lajša glavobole in depresijo, pomanjkanje apetita in drugo.

Kljub temu je, tako kot ostale droge razen alkohola in tobaka, prepovedana. Prohibicija ima številne škodljive učinke. Ker uporabe kanabisa in kanabinoidov prepoved ni uspela zmanjšati, se je razmahnil črni trg. Ta ne dovoljuje nadzora nad kakovostjo drog, represivna politika kakovost celo niža. Preprodajalci in proizvajalci drog so zaradi prepovedi drog prisiljeni v izdelovanje vedno novih, še ne prepovedanih spojin, ki poskušajo biti po učinku kar najbolj podobne najbolj priljubljenim drogam. Marihuano tako nadomeščajo sintetični kanabinoidi, MDMA oziroma spid nadomeščajo vedno nove sintetične droge z nepreverjenimi učinki, heroin pa zamenjujejo sintetični opioidi, ki že v neobičajno majhnih količinah lahko povzročijo predoziranja. K nesrečam in smrtim tako veliko prispeva prav prohibicija, ki preprečuje nadzor nad kakovostjo drog in uporabnike sili k zatekanju k vedno novim, nepoznanim in zato bolj nevarnim drogam.

Poleg tega prohibicija stigmatizira uporabnike kanabisa, državi pa povzroča nepotrebne stroške s policijskim in sodnim preganjanjem uporabnikov in pridelovalcev. Legalizacija bi ta nesmiselni začarani krog prekinila in zelo verjetno pomenila tudi priliv v državno blagajno.

 

Legalizacijo zato podpiramo in zahtevamo,

  • ker bi morali imeti svobodo omamljanja in je kanabis celo najmanj škodljiva in zasvojljiva droga;
  • ker ima dokazano zdravilne učinke in številne možnosti uporabe;
  • ker bo legalizacija omogočila nadzorovano porabo, prodajo in kakovost;
  • ker bo zmanjšala kriminal, ki se razrašča okoli nepotrebno prepovedane rastline;
  • ker bo zmanjšala stroške nepotrebnega in neučinkovitega preganjanja uživalcev;
  • ker je to prvi korak k razbitju začaranega kroga prohibicije in njenih škodljivih učinkov.

 

Prohibicija je v interesu le nekaterih, legalizacija pa bi koristila vsem! Se vidimo na Kongresnem trgu!

Svoboda jointom, svoboda ljudem!

 

Poguben spoj politično-ekonomskih in okoljskih dejavnikov ter vojne za fosilna goriva

1.POVZETEK[1]

Namen pričujočega besedila je izpostaviti okoljsko komponento kot intenzifikacijski faktor globalne nestabilnosti in pomemben vzrok stopnjevanja t. i. »begunske krize«. Besedilo poudarja nujnost upoštevanja okoljskih dejavnikov pri lociranju in identificiranju vzrokov uničujočih dogodkov, boj za brezogljično družbo pa kot pomemben, a ne zadosten korak[2] k mirnejšemu svetu.

V prvem delu besedila bomo preko orisa arabske pomladi in sirske vojne pokazali, kako politično-ekonomski dejavniki (tržni fundamentalizem, imperializem, stoletja izkoriščanja, itd.) v spoju z okoljskimi (suše, padec vodostajev rek, povečanje evapostranspiracije[3], padec količine padavin, širjenje puščav in temperaturnih šokov, itd.) vodijo do pogubne konvergence, ki med drugim pripelje do dodatne revščine, konfliktov in zatiranja. Razložili bomo, zakaj je potrebno okoljsko komponento razumeti kot intenzifikacijski faktor globalne nestabilnosti. Ob koncu prvega dela bomo predvsem v luči nadaljnjih podnebnih sprememb podali okoljske napovedi za prihodnost.

V drugem delu bomo preko opisa poteka sirske vojne pokazali na prepletenost razmerja med fosilnimi gorivi (predvsem nafto in zemeljskim plinom), glavnim krivcem podnebnih sprememb, in vojaškimi posredovanji. Ta samo še poglabljajo zgoraj nakazano pogubno konvergenco. Nadaljuj z branjem “Poguben spoj politično-ekonomskih in okoljskih dejavnikov ter vojne za fosilna goriva”

Sprememba zakonodaje o prostituciji v Franciji: Nordijski model

Francija je prejšnji teden sprejela zakon, po katerem je kupovanje prostitucije in zvodništvo kaznivo, samo ponujanje prostitucije pa ne – tako imenovani Nordijski model. Ureditev temelji na zmanjševanju povpraševanja po prostituciji. Ne izhaja iz moralnih obsodb ampak se zavzema za polnopraven položaj žensk v družbi. Ženske namreč predstavljajo večino prostitutk in žrtev trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, moški pa veliko večino klientov in povpraševalcev po obojem.

Nadaljuj z branjem “Sprememba zakonodaje o prostituciji v Franciji: Nordijski model”