2. Kaj je z njo narobe?


ŠOU v trenutni obliki ne zastopa mladih, ampak se ukvarja predvsem z organizacijo obštudijskih dejavnosti, komericalnih žurov, dogodkov, ki so sami sebi namen. Poleg tega smo bili v preteklosti večkrat priča korupciji v ŠOU, kar seveda ni presenetljivo, saj se nad organizacijo ne izvaja zunanji nadzor, tudi notranji je šibek. Prav tako študentje niso obveščeni o dogajanju znotraj same organizcaije pa tudi z aktualno političnimi zadevami ne in zato je zastopanje interesa študentov onemogočeno že na sistemski ravni.

Študentje smo sistematično odrezani od informacij o “širši sliki”, zato o dogajanjih in trendih v družbi, ki močno vplivajo na naša življenja, pogosto ne vemo ničesar. V takšnih pogojih se ne moremo spoprijeti s svojim položajem, saj ga zares niti ne poznamo. ŠOU v svojem načinu delovanja to stanje ne samo dopušča, temveč ga tudi ustvarja. Študentje potrebujemo organizacijo, ki nas bo sistematično obveščala o aktualnih dogajanjih na področjih, ki se nas tičejo, in med nami spodbujala razmišljanje in razpravo o njih. Prva naloga ŠOU bi morala biti opolnomočenje študentk in študentov.

Študentje nimajo praktično nobenega vpliva na upravljanje z infrastrukturo in premoženjem ŠOU, niti nad razdeljevanjem sredstev. Vse ali skoraj vse politične odločitve se sprejemajo v zaprtih organih, za katere večina študentov ne ve, da obstajajo.

ŠOU se financira pretežno od študentskega dela. Vse, kar pripada ŠOU, zato pripada vsem študentkam in študentom. Zato bi morali študentje demokratično nadzirati celotno študentsko organiziranje, od zavodov, skupnega premoženja in razdeljevanja sredstev, do političnih odločitev najvišjih organov ŠOU. Študentsko organiziranje bi moralo biti samoorganiziranje.

Da bi študentje zares postali del organizacije, morajo do nje imeti ne samo zaupanje, temveč morajo predvsem razumeti, kako deluje in kaj se v njej dogaja. Zato morajo vsi imeti vpogled v celotno delovanje ŠOU. Zaradi pravno nedorečenega statusa ŠOU in pomanjkanja ustreznega nadzora sta korupcija in klientelizem postala vsakdanja pojava. Potrebno je uvesti rigiden nadzor nad vsemi procesi v ŠOU ter popolnoma preprečiti koruptivne prakse. To je predpogoj, da bi ŠOU lahko postala organizacija, ki je zmožna braniti in spodbujati boljše študijske, delovne in življenjske pogoje vseh študentov.

Študentski funkcionarji pogosto neodgovorno ali pa sploh ne opravljajo svojega dela, čeprav so zanj plačani. Do tega prihaja, ker ni učinkovitih mehanizmov, ki bi preverjali njihovo vestno opravljanje dolžnosti po tem, ko so izvoljeni.

Deli članek
,