Okoljski vidik Brexita


Komentar se nanaša na prispevek, objavljen na spletni strani The Guardian 30. junija 2016.

V zadnjih tednih je bilo veliko govora o Brexitu, vendar so bili v ospredju predvsem vidiki konkurenčnosti, gospodarske rasti in položaja mladih po izstopu iz unije, veliko manj medijskega prostora pa je bilo namenjenega posledicam Brexita na klimatske spremembe.

Okoljska gibanja so bila v tednih pred izstopnim referendumom, kot tudi v zadnjem tednu, vidno obupana. Obstaja namreč upravičen strah, da bi izhod Velike Britanije iz EU imel močan negativen vpliv na dosedanje okoljske politike in zaveze Velike Britanije. Ta v veliki meri izhaja iz dejstva, da je zajeten del otoške okoljske zakonodaje plod delovanja EU in bi bila ta bistveno manj restriktivna, če bi jo VB sprejemala na lastno pobudo. Prav tako je prisoten dvom o tem, kaj se bo zgodilo z ratifikacijo že tako ohlapnega, nezadostnega in nepravičnega pariškega podnebnega sporazuma, saj obstaja možnost, da bodo predstavniki EU čakali na formalni izstop VB, kar bi lahko zavleklo ratifikacijo sporazuma. Nekaj upanja vidimo v nedavno sprejetem ogljičnem proračunu, ki naj bi zmanjšal emisije ogljika za 57% do leta 2030, s tem pa predstavlja strožjo zavezo, kot v okviru EU sprejeti cilji ogljičnega odtisa. Vendar pa je na tem mestu potrebno izpostaviti opozorilo vladnih svetovalcev, da VB trenutno nima javnih politik, s katerimi bi lahko dosegla zastavljene cilje do leta 2030.

Omeniti je potrebno tudi demografsko problematiko glasovanja, saj je za izstop iz unije glasovalo 58% vseh, ki so oddali glas znotraj skupine nad 45 let. Proti izstopu je glasovalo kar 73% vseh volivcev iz skupine pod 25 let. Ta generacijska vrzel je le ena izmed paralel med tematikama Brexita in klimatskih sprememb. Anketa iz leta 2014, izvedena s strani Washington Post (https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2014/11/19/the-polls-are-clear-younger-republicans-support-action-on-climate-change/) kaže na podobne rezultate, ko gre za vprašanje interveniranja države pri omejevanju toplogrednih plinov.

Pomembnost rezultatov vidimo predvsem v smislu nadaljnjega odločanja in delovanja vlade VB, ki bi lahko v prihodnosti omilila dosedanje regulacije. Članek takšne spremembe obravnava kot politično nemogoče, vendar demografska volilna struktura prikazuje drugo plat prihodnosti okoljske politike VB. Hkrati je zaskrbljujoče, da je, z Nigelom Farageom na čelu, velik del bolj vidnih imen na strani zagovornikov Brexita tudi podnebnih skeptikov. Še posebej problematično je področje obnovljivih virov energije, ki mu vlada že do sedaj ni bila naklonjena in je v EU lobirala proti razširitvi ciljev.

Ključna prioriteta zelenih gibanj bi zdaj morala biti mobilizacija javnosti v podporo varstvu okolja, da se prepreči kolaps dosedanje regulacije na področju okoljskih politik ter vzpostavitev novih javnih politik za doseganje zastavljenih ciljev.

Deli članek
,