Okoljski govor z demonstracije za mir in drugačno Evropo


Vzroki za veliko večino sodobnih vojn izhajajo iz teženj po nadzoru in pridobivanju poceni fosilnih goriv, predvsem nafte, pa tudi drugih surovin. Surovine, pridobljene v takšnih vojnah, so nato vzete iz zemlje in potrošene ravno za nadaljnje vojne, ki spet služijo pridobivanju teh pomembnih elementov. Govorimo predvsem o nafti, zemeljskemu plinu in premogu, ki povzročajo okoljsko, zdravstveno in socialno škodo ter perpetuirajo podnebne spremembe. Te preko suš, pogostejših in močnejših naravnih katastof, dvigovanja morske gladine in drugih dejavnikov povzročajo še dodatno revščino delovnih ljudi, ustvarjajo begunce in vzpostavljajo primerne razmere za nadaljnje konflikte, boje in vojne. Zato je ena od pomembnejših rešitev za vzpostavitev miru prehod s fosilnih goriv na zeleno energijo in pravično razporejanje bremena okoljske škode.   

Okoljsko krizo, o kateri govorimo, moramo razumeti kot nujno posledico oz. nujno zlo obstoječega sistema, ki mu ni mar niti za človeka niti za naravo.

Podnebne spremembe in drugi okoljski problemi v spoju s svojimi “brati”, torej tržnim fundamentalizmom, geostrateškimi interesi in drugimi, razlaščajo množice, ustvarjajo begunce ter sprožajo nove konflikte po svetu.

Lep primer je Sirija, ki se zadnje čase sooča z naraščajočo okoljsko krizo. Podvržena je bila izredni suši med letoma 2006 in 2010, količina padavin pada, višina reke Evfrat je vedno nižja in puščave se širijo. Na kratko, neoliberalna politika, izvajana tako v Siriji kot v širši regiji, pretekli imperialni konflikti, geostrateški interesi velikih igralcev, kolonializem in tudi, to bi želel poudariti, okoljski problemi so v skupnem spoju in oplajanju drug drugega ustvarili vojno, ki je pripeljala razmere tako daleč, da ljudem ostane le še beg.

Če smo se danes zbrali na tej demonstraciji za mir in drugačno Evropo, se moramo zavedati, da je eden od ključnih pogojev za ustvarjanje miru ter drugačnega, solidarnejšega in pravičnejšega sveta prav naslavljanje in reševanje okoljske krize. Okoljsko krizo moramo, kot sem pokazal na primeru Sirije, razumeti kot pomemben element, ki še bolj krepi in poglablja različne globalne konflikte.

Težiti moramo k drugačni družbi, družbi brez fosilnih goriv, ki bo spoštovala fizične omejitve planeta in kjer trg in konkurenca ne bosta determinirala naših življenj.

Zato je edino logično, da podnebno konferenco v Parizu, COP 21, ki trenutno poteka, razumemo kot mirovno konferenco. Prav zaradi te mirovniške podstati same konference moramo na najrazličnejše načine pritiskati na naše oblastnike, da sprejmejo obvezujoče in progresivne cilje, ki bodo ublažili podnebne spremembe. Tako bo po eni strani preprečeno še večje osiromašenje delovnih ljudi, po drugi strani pa bosta omogočena prostor in čas za bolj progresivne spremembe, ki bodo presegale sam kapitalizem.

Se vidimo v boju.

 

Za več informacij o tematiki preberite naslednji prispevek z naslovom COP21 – po podnebni konferenci v Parizu.

Deli članek
,