Prostorska selitev ŠOU, Hotel K4 in študentska menza, ki to ni.

 HOTEL K4

      • Predsedstvo ŠOU v Ljubljani želi s preureditvijo hiše na Kersnikovi 4 v hotel s tremi zvezdicami rešiti upad dohodkov iz študentskega dela. S tem temeljito spreminja smer študentske barke, saj mora zato jemati finance dejavnostim in zavodom, ki so bili postavljeni kot servis netržnih študentskih interesov. Ti zavodi in te dejavnosti praznijo prostor za potrebe tujih gostov.

Alternativni študentski prostori se umikajo profitnim dejavnostim

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je v ponedeljek, 22.4.2013 sprejelo sklep o preselitvi uprave ŠOU v Ljubljani z zdajšnje lokacije na Kersnikovi 4 na Vojkovo 63 za Bežigradom – v stavbo, ki je prav tako v lasti ŠOU. Relokacija se bo pričela 15. junija s selitvijo Šouvizije in Tribune v prostore Radia Študent.

Sledilo bo urejanje t.i. “Študentske menze” v prostorih kavarne Metropol in multimedijskega centra Kiberpipa. Glede menze je direktor ŠOU Andrej Klasinc povedal naslednje: “Navzven se bo oglaševala kot restavracija, v naših srcih bo še vedno študentska menza.”

Glede cen hrane tako ni nobenih zagotovil, da bodo res študentske. Amandma naše poslanske skupine, po katerem cena obroka s subvencijo za študenta ne bi presegala 1,30 evra, je bil namreč gladko zavrnjen. V tem trenutku vse kaže, da je bila menza zamišljena kot hotelska restavracija, kar je namreč eden od pogojev, da hotel pridobi status treh zvezdic.

Študentski poslanci so akt o ustanovitvi menze že potrdili, zato je kavarna Metropol začela zapirati vrata, Kiberpipa pa s selitvijo v prostore Mednarodne pisarne dobi za tretjino manj površine, s čimer ne more več opravljati svoje izobraževalne dejavnosti.

V prostore uprave na Kersnikovi bo ŠOU v tandemu s svojim zavodom Šouhostel investiral 490.000 EUR za prenovo in opremljanje Hotela K4, kot se glasi njegovo delovno ime. Po besedah Roka Likovića, predsednika ŠOU v Ljubljani, želijo tukaj podobno kot pri hostlu Celica ustvariti neko zgodbo, saj računajo, da se bo prestiž Celice prelival tudi v Hotel K4 in mu tako polnil kapacitete na sicer popolnoma zasičenem hotelskem trgu v prestolnici.

 

Tajnost sprememb in izmikanje javni razpravi

      • V Iskri se sprašujemo, kako se lahko za študentski interes predstavlja vzpostavitev nesorazmerno dragega poslovnega subjekta na že tako tveganem področju (celo banke se že nekaj let izogibajo investicij v hotelirstvo), katerega edini stik s študenti bo prodaja obrokov, za nizko ceno katerih ni nobenega zagotovila. Ob tem pa se krčijo prostori za študentske dejavnosti in zmanjšujejo sredstva za socialo.

Nenadne poteze so marsikoga presenetile, saj so bile do nedavne seje predsedstva skorajda poslovna tajnost. Predvolilni programi študentskih strank so napovedovali le študentsko menzo, selitev pa je le bežno omenjena v koalicijskem sporazumu kot “približevanje organizacije študentom” – s selitvijo na eno od nepremičnin v lasti ŠOU. Študentom se tako približujeta predvsem koalicijski partnerici Povezani in Modro za študente, ki bosta ŠOU-ovo hišo preselili bliže svojim matičnim fakultetam – ekonomski fakulteti in fakulteti za družbene vede.

Tajnost tako temeljnih posegov v ustroj ŠOU v Ljubljani je sicer tradicionalna praksa krmarjev študentske barke, zato ni presenetljivo, da so bili deležniki postavljeni pred dejstva. Potrjevanje investicijskega načrta v Študentskem zboru pa je bila zgolj formalnost, s katero so potrdili, da je hotelska dejavnost res v polju študentskih interesov. Za debato jasno ni bilo časa, restavracija mora biti odprta najkasneje do 20. avgusta, Kersnikova pa se mora za namene hotela začeti obnavljati že septembra. Obe investiciji v nepredstavljivi višini 800.000 evrov pa sta v retoriki predsedstva povsem racionalni – saj naj bi se ŠOU tako delno rešil upada prihodkov iz koncesijske dajatve.

Sodeč po izjavi direktorja Andreja Klasinca bo proračun ŠOU v Ljubljani zaradi oddajanja prostorov hotelu pod upravljanjem zavoda Šouhostel bogatejši za zavidljivih 100.000 evrov. Pri tem velja omeniti, da bo Šouhostel zaradi svojega deleža investicije v naslednjih petnajstih letih užival znižano najemnino.

Dohodki iz oddajanja prostorov so namreč poleg dohodkov iz naslova dajatev za študentsko delo edini finančni vir ŠOU v Ljubljani. Zavodi pod njegovim dežnikom so namreč samostojne pravne osebe in svojemu ustanovitelju (ŠOU v Ljubljani) ne morejo vračati morebitnega presežka prihodkov nad odhodki – tega morajo namreč reinvestirati v bogatenje svoje dejavnosti. Ta varovalka je prisotna zato, da bi zavodi res ostali posvečeni neprofitni dejavnosti in skrbi za študente. Klientelistična praksa, ki v te zavode politično imenuje svoje kadre (pomnimo usodo Kluba K4, ki so ga prevzeli Povezani), pa je to izkoristila tako, da zavodi ustvarjen presežek kanalizirajo tudi na račune samostojnih podjetij klientele (to je kmalu postalo jasno na primeru prevzema Zavoda K6/4, pri katerem so si vpleteni akterji kmalu začeli odpirati svoje s.p.-je, registrirane za dejavnost poslovnega svetovanja), v knjigah pa prikazujejo pozitivno nulo ali celo primanjkljaj – ki ga mora ŠOU nato kriti s študentskim denarjem.

 

Zakaj se študentski interes enači s profitabilnostjo?

Navedeno prakso neoliberalni retoriki izkoriščajo kot pretvezo za “kritiko” tržne neuspešnosti netržnih dejavnosti (kot so Radio Študent, Študentski tolar, Študentska svetovalnica, Tribuna ter Zavod K6/4), saj vanje nimajo interesa politično nastavljati svojih prijateljev – v njih ni denarja, tega je namreč dovolj le za plače zaposlenih, zavodi pa tako v najboljšem primeru delujejo s pozitivno nulo.

Eden takšnih je zavod Radio Študent, na katerega vrata so potrkali s sklepom, da k njemu preselijo neprofitno Tribuno in Šouvizijo. Čeprav se glede tega s Študentom niso posvetovali in za to v najemni pogodbi ni pravne podlage, so ga postavili pred “hladno dejstvo”. Pri tem si je predsedstvo ŠOU v Ljubljani celo pridržalo pravico, da združevanje izvede v dveh fazah in zgolj na podlagi ustne obljube: najprej selitev, ki ji šele sledi pogajanje o pogojih združevanja treh raznorodnih medijev pod isti dežnik. Kakšen bi lahko bil ta dežnik, je med sejo Študentskega zbora ušlo ministru za obštudijske dejavnosti iz kvote Povezanih – Maticu Colnarju. Primerjal ga je namreč s skupino Krater – koncernom, ki v Sloveniji združuje predvsem rumene in komercialne medije.

Za socialo v kriznih časih res ni denarja, tako priča tudi odstop predsednice Študentskega tolarja – Sanje Leban Trojar. Ta je že 4 mesece odslavljala študente, ki so pri njej iskali socialno pomoč, saj ji predsedstvo ni omogočilo črpanja proračunsko določenih sredstev. Predsednik Liković je njen odstop označil kot še en poskus blatenja ŠOU v Ljubljani, pri tem pa je sprva govoril, da niso bili plačani le fiksni stroški (torej plače zaposlenih in uporabnina njihovih prostorov). Kasneje je kljub temu priznal, da pogodbe o črpanju proračunskih sredstev niso podpisali – deprivilegirani študentje so torej 4 mesece preživeli brez pripadajoče socialne podpore.

Zaključimo v velikem slogu, kot je Andrej Klasinc zaključil predstavitev svojega investicijskega načrta: “ŠOU must go on!”


One comment on “Prostorska selitev ŠOU, Hotel K4 in študentska menza, ki to ni.

  1. [...] problematiki zadnjih potrjenih investicij vodstva ŠOU v LJ smo podali že obsežno argumentacijo (http://studentska-iskra.org/aktualno/prostorska-selitev-sou-hotel-k4-in-studentska-menza-ki-to-ni/ ), prav tako smo naše stališče do hotela K4 predstavili na tiskovni konferenci 3. maja 2013 [...]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>