Spremembe praks delovanja

ŠOU je odtujena institucija, ki ni zmožna politizirati študentk in študentov, v času, ko se je nujno organizirati in se postaviti za skupne interese mladih. Zato predlagamo nekaj ukrepov, ki bi spremenili sistem delovanja in ŠOU iz odtujene institucije pretvorili v emancipatorno in vključujočo organizacijo. Spodaj navedeni ukrepi bi tako omogočili večjo participacijo študentov v trenutno odtujeni organizaciji.

Predlagamo uvedbo instituta odpoklica študentskih funkcionarjev, v kolikor ti ne opravljajo svoje funkcije. Tak ukrep bi omogočil, da imajo študentje pregled in kontrolo nad delovanjem njihovih predstavnikov. Postopek za odpoklic bi lahko sprožil vsak študent. V primeru, da Razsodišče odloči, da je razlog utemeljen, bi moral tisti, ki je postopek sprožil, v enem tednu zbrati vsaj polovico glasov od celotne volilne udeležbe na predhodnih volitvah v Študentski zbor oziroma ŠOVZ. V primeru, da bi se študentskega funkcionarja odpoklicalo, bi se morale v roku 14 dni razpisati nadomestne volitve.

Da se v procese odločanja vključi kar največ študentov, morajo biti seje ŠOVZ-ja javne ter javno sklicane z objavljenim dnevnim redom in gradivom na »infotočki« in spletni strani. Poleg tega se mora študentom na seji ŠOVZ-ja omogočiti neposredno odločanje. Vsi prisotni študentje te fakultete bi tako na seji imeli glasovalno pravico, razen v izrednih primerih, ko bi jim jo člani ŠOVZ lahko z utemeljenim sklepom odvzeli. Tak ukrep bi postopno omogočil transformacijo ŠOVZ-ja iz zaprtega organa v bolj odprto skupščinsko formo.

Pomembno vlogo pri približevanju ŠOU študentom in vključevanju le-teh v odločevalski proces zavzema demokratično odločanje o porabi skupnih sredstev. Zato bomo vsaj v okviru Iskrinih ŠOVZ-jev izpeljali participativni proračun. To pomeni, da se preko javnega razpisa med študenti fakultete zbere predloge za projekte, ki bi lahko bili financirani iz proračuna ŠOVZ. Nato se preko sistema demokratičnega odločanja – bodisi skupščinskega bodisi glasovanja, odvisno od velikosti fakultete – odloči, kateri projekti bodo financirani in koliko skupnih sredstev jim bo namenjeno. Preučili bomo možnost uvedbe podobnega mehanizma na ravni proračuna celotne ŠOU.

Ker menimo, da je ena pomembnejših funkcij ŠOVZ-ja tudi povezovanje z drugimi ŠOVZ-ji in ne zgolj atomizirano delovanje na posamezni fakulteti, predlagamo, da se razširi in institucionalizira povezovanje med ŠOVZ-ji s t. i. »skupnimi projekti«. Posamezni ŠOVZ-ji bi lahko prijavili »skupni projekt«, kjer bi navedli ime projekta, njegov namen in na kakšen način bi želeli sodelovati ter ga objavili na spletu. »Skupni projekt« bi se nato poslalo vsem predsednikom ŠOVZ-jev, ki bi se projektu lahko priključili. Podobna praksa obstaja že sedaj, vendar je potrebno sestaviti splošni formular in dodeliti sredstva posameznim projektom, v katerem sodelujejo več kot trije ŠOVZ-ji.

V primeru pomembnih odločitev na ravni celotne ŠOU se mora v proces odločanja vključiti maksimalno število študentov. Zato predlagamo, da se vzpostavi mehanizem, ki bi omogočal prenos točke dnevnega reda iz študentskega zbora na ŠOVZ, kar bi študentski zbor lahko storil z navadno večino. ŠOVZ bi se do točke dnevnega reda moral opredeliti v roku enega tedna. Če je več kot polovica ŠOVZ-jev za predlagan sklep, je ta sprejet.

Pomemben institut za uveljavljanje in izvajanje neposredne demokracije in s tem večjo možnost vplivanja študentov na delovanje organizacije je referendum. Študentski zbor je po referendumu o reformi ŠOU, ki smo ga izvedli decembra 2013, kvorum veljavnosti iz že tako zahtevne 1/5 vpisanih študentov, kar trenutno pomeni približno 10.000 študentov, za statutarni referendum dvignil na nedosegljivih 30% vseh vpisanih študentov. To pomeni okoli 17.000 študentov, s čimer so onemogočili še zadnjo možnost neposrednega vplivanja študentov na sprejemanje političnih odločitev. Zato predlagamo, da se referendumska zakonodaja spremeni na način, ki bo študentom realno omogočil vplivanje na politične odločitve. Pogoji za razpis naknadnega referenduma naj se spremenijo na 2% vseh članov ŠOU v Lj, ki prihajajo vsaj iz 1/3 fakultet. Kvorum za naknadni referendum naj se spremeni na 50% celotne volilne udeležbe na predhodnih volitvah v študentski zbor in ŠOVZ; če je več kot polovica študentov proti, naj se sklep zavrne. Pogoji za razpis statutarnega referenduma naj se spremenijo na 4% vseh članov ŠOU v Lj, ki prihajajo vsaj iz 1/3 fakultet. Kvorum za statutarni referendum naj bo enak celotni volilni udeležbi na predhodnih volitvah v študentski zbor in ŠOVZ. Predlog na referendumu naj bo sprejet, če je več kot polovica študentov glasovala za.

Ker gre velik delež proračuna ŠOU za honorarje študentskih funkcionarjev, predlagamo, da se popolnoma ukinejo sejnine na ŠOVZ-jih in na ŠOU. Namesto plačevanja gole prisotnosti na sejah bi raje uvedli plačevanje po dejansko prispevanem delu. Trenutno so v zboru poslanci, ki se v celotnem mandatu na seji zbora nikoli ne javijo k besedi. Vsaka seja Študentskega zbora stane okrog 1500 evrov, te pa lahko trajajo samo dvajset minut – toliko je trajala najkrajša seja trenutnega mandata zbora. Že samo obračunavanje po uri bi omejilo izdatke ŠOU, bolje pa bi bilo uvesti meritokratski sistem nagrajevanja po delu.

Menimo tudi, da bi moral ŠOU urejati področje podaljševanja študentskih bonov. Privatni študentski servisi za tako delovanje niso primerni. ŠOU bi moral na začetku študijskega leta priskrbeti infrastrukturo in na vsaki fakulteti poskrbeti za to, da se zmanjšajo čakalne vrste za podaljšanje oziroma prvi vpis. To bi bilo mogoče storiti v okviru stalne dejavnosti študentska prehrana.

Predlagamo, da se zaradi vseh potencialnih institucionalnih sprememb spiše resolucija, ki bi izobrazila študentske funkcionarje in ostale o delovanju ŠOU v Lj, torej delovanju študentskega zbora, predsedstva, tožilstva, razsodišča in ostalih dejavnosti ŠOU v Lj.

Zamejiti je potrebno plače visoko plačanih usužbencev na ŠOU, npr. plačo direktorja in predsednikov svetov zavodov. Primerna višina glede na kompleksnost dela bi bila npr. plača rednega profesorja.

Nadzor

Za zagotovitev uspešnega delovanja organizacije je potrebno zagotoviti tako nadzor nad porabo sredstev in transakcijami kot tudi nadzor nad opravljanjem zadolžitev funkcionarjev. Prvi ukrep je eden ključnih mehanizmov za preprečevanje izčrpavanja sredstev za osebne interese, drugi pa zagotavlja korektno in vestno izvajanje določenih funkcij.

ŠOS (in njegove entitete) bi kot oseba javnega prava morala biti podrejena zunanjemu nadzoru s strani Komisije za preprečevanje korupcije in Računskemu sodišču Republike Slovenije, a ni. Organizacija se je namreč na skupščini pomladi 2014 opredelila kot oseba zasebnega prava, kljub temu da je to v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča in stališčem Informacijskega pooblaščenca. ŠOS je dal sporno stanje sicer v ustavno presojo, a postopek še ni zaključen.

Pri notranjem nadzoru mora ŠOU povečati število tožilcev, saj jih ima trenutno le 5, vsakega iz ene od študentskih skupin, kar je premalo za zadovoljiv nadzor nad delovanjem organizacije. Po trenutni ureditvi je tožilcev lahko maksimalno 9, če bi bilo v študentskem zboru 9 poslanskih skupin. To je v praksi zelo težko izvedljivo, zato je potrebno vzpostaviti mehanizem, ki bi zagotavljal, da je tožilcev več. Primer tega bi lahko bil, da bi sami UO ŠOVZ ali celo skupščine na posameznih fakultetah imenovale svojega tožilca. Ti bi tako lahko bili mnogo bolj neodvisni in tako ne bi bili podrejeni posameznim poslanskim skupinam znotraj študentskega zbora.

Poleg tega je tožilcem potrebno zagotoviti neposreden dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela. Že sedaj imajo tožilci sicer pravico zahtevati informacije ali dokumente, ki jih potrebujejo pri svojem delu, vendar je za pridobitev vsake informacije potrebno na organ, ki naj informacijo posreduje, nasloviti uradno pisno zahtevo, v kateri mora biti zahtevana informacija natančno opredeljena. Pri tem pa tožilcem ni zagotovljeno niti sprotno obveščanje o dogajanju v ŠOU, o tem, kateri projekti se izvajajo po posameznih ŠOVZ-jih ipd. V praksi to pomeni, da tožilci bodisi vlagajo zahteve za pridobitev informacij o naključno izbranih projektih bodisi so pri svojem delu popolnoma odvisni od informacij, ki jih pridobijo po osebnih poznanstvih ali od poslanske skupine, ki jih je imenovala. Na tak način pa seveda ni mogoče zagotoviti ne učinkovitega, še manj pa neodvisnega notranjega nadzora. Zgolj z zagotovitvijo sprotnega obveščanja o vsem dogajanju v povezavi s ŠOU v Ljubljani ter z možnostjo neposrednega vpogleda v projektno dokumentacijo ali zapisnike sej organov ŠOU, lahko tožilstvo dejansko začne opravljati vlogo nosilca notranjega nadzora v organizaciji. Na ta način bi tožilstvu omogočili izvajanje sprotnega nadzora nad aktualnimi projekti, vključno z nadzorom nad izvajanjem dejavnosti na terenu, ki seveda ni mogoč, če tožilec za projekt izve šele po njegovem zaključku. S tovrstnim nadzorom bi bilo mogoče ne le skrbeti za hitrejšo odpravo kršitev, temveč bi bilo mogoče s prisotnostjo na samem kraju izvajanja projekta marsikatero kršitev preprečiti še pred nastankom.

Drugi problem, s katerim se sooča ŠOU, je, da študentski funkcionarji pogosto ne opravljajo svojih zadolžitev. Zato je tudi nad tem potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme nadzora in sankcij. Vsak študent bi moral imeti pravico oddati anonimno prijavo na tožilstvo, ki je nato dolžno preveriti dejansko stanje. V kolikor se prijava izkaže za utemeljeno, bi moral funkcionar prejeti opomin, ob večkratnem neizpolnjevanju dolžnosti pa bi sledila denarna kazen – odvzem dela honorarja.

Eden ključnih ukrepov, ki bi pripomogli k optimizaciji delovanja ŠOU, je poskrbeti, da se dejavnosti in storitve, ki bi jih bilo mogoče opravljati znotraj obstoječe infrastrukture ŠOU, ne smejo prenašati na zunanje izvajalce. S tem lahko preprečimo dodatno odtekanje sredstev iz organizacije za storitve, katerih izvajanje sicer omogoča že sama. Za zagotovitev smotrne in optimalne porabe sredstev bi poleg tega morali uvesti stalno prakso, po kateri bi predsedstvo enkrat letno sestavilo seznam nabora storitev in proizvodov, ki jih ŠOU redno potrebuje v večjih količinah (npr. avtobusni prevozi, prehrana itd.), ter na podlagi razpisa iz nabora ponudnikov izbralo najugodnejšega.

Transparentnost

Nujen pogoj za transparentno delovanje organizacije je, da so vse njene transakcije javne. Te bi se morale javno objavljati v digitalno berljivi obliki vsaj enkrat tedensko in tako omogočiti dostopnost informacij vsem študentom, brez zapletenih birokratskih postopkov. Enako velja za honorarje vseh študentskih funkcionarjev. Poleg tega bi bilo potrebno uvesti ŠOUvizor, ki bi funkcioniral na podoben način kot Supervizor na državni ravni. Tako bi lahko vsak študent kadarkoli preveril poslovanje ŠOU s poljubnimi podjetji.

Potreben korak k transparentnosti je vzpostavitev t.i. »infotočk« oz. ŠOU oglasnih desk na fakultetah, kjer bi se bilo mogoče informirati o generalnem dogajanju na ŠOU – objavljati bi se morali zapisniki sej lokalnih UO ŠOVZ, Študentskega zbora in Predsedstva, računovodski izpisi, transakcije in končna poročila projektov na fakulteti. Na ta način bi se ŠOU iz odtujene institucije spremenila v vključujočo organizacijo, katere delovanju bi lahko sledila širša študentska javnost.

Edini mehanizem za zagotavljanje transparentnosti naročanja do sedaj je bila zahteva po predložitvi treh ponudb izvajalcev oz. dobaviteljev pri vrednostih nad 500€, pri čemer ni bilo potrebno izbrati najugodnejšega ponudnika, izvedba javnega razpisa pa ni bila obvezna. Predlagamo znižanje praga za zahtevano predložitev treh ponudb na vsa naročila, višja od 100€. Predlagamo ustanovitev razpisne komisije za naročila v vrednosti nad 2000€. Omenjena komisija bi bila sestavljena iz dveh predstavnikov koalicije, dveh predstavnikov opozicije in direktorja ŠOU. Predstavniki bi bili v komisijo izvoljeni za obdobje enega meseca, nato bi se zamenjali.

Eden ključnih ukrepov za povečanje politične higiene je tudi prepoved poslovanja ŠOU s podjetji, katerih lastnik ali delni lastnik je študentski funkcionar ali član njegove družine. Prav tako bi se moralo zavodu, katerega ustanovitelj je ŠOU, prekiniti financiranje, če ta posluje s podjetjem, katerega lastnik ali delni lastnik je zaposlen na omenjenem zavodu.

Celostna informacijska prenova

Študentje in mladi na sploh smo tisti del populacije, ki jim je digitalni svet najbližje. Zaradi trenutnega neučinkovitega pretoka informacij in minimalne komunikacije organizacije s študentsko javnostjo nam celostna prenova informacijskih kanalov predstavlja neizbežen korak k transparentnosti in vključenosti študenstva v delovanje ŠOU.

Večji vpliv širše študentske populacije bi z uvedbo e-demokracije lahko zagotovili že na ravni študentskega glasovanja. Vsak študent bi dobil svoj digitalni podpis oziroma identifikacijo, s katero bi lahko oddal svoj glas na volitvah ali referendumu. S tem bi dosegli višjo volilno udeležbo. Tak način glasovanja bi lahko predstavljal dobro izkušnjo za potencialno uveljavitev sistema tudi na državni ravni.

Vzpostavitev takšnega sistema zahteva tudi digitalizacijo volilnih imenikov in sistem, po katerem bo zagotovljena anonimnost vseh, ki glasujejo prek spleta.

Vključenost študentstva in večji vpliv na organizacijo pa bi bilo potrebno zagotoviti stalno, ne le v času volitev in referendumov. Zato bi bilo potrebno uvesti možnost, da študentje podajajo predloge Predsedstvu, podobno kot to obstaja na državni ravni (predlagaj vladi.si). Ti predlogi bi bili javno objavljeni na spletni strani ŠOU, študentje pa bi lahko za njih glasovali. Predsedstvo bi bilo dolžno vsak mesec obravnavati prvih nekaj predlogov z največ podpore.

Prenovljen informacijski sistem bi lahko služil tudi učinkovitejšemu in preglednejšemu delovanju in opravljanju nekaterih postopkov v ŠOU. Najbolj potrebna bi bila prenova sistema naročilnic za ŠOVZ. Trenutni sistem je dokaj zamuden, saj zahteva, da predsednik UO ŠOVZ najprej vnese naročilnico v pogosto nedelujoč program Projektno vodenje, kjer jo morata potrditi minister za ŠOVZ in direktor ŠOU oziroma računovodstvo, potrjeno naročilnico pa je nato potrebno dvigniti na sedežu ŠOU. Da bi pospešili postopek, bi se moral odpraviti vmesni člen ministra za ŠOVZ, poleg tega pa bi se morale naročilnice izdajati v digitalni obliki, nato pa bi se jih lahko natisnilo ali pa prek spleta poslalo podjetju.

Učinkovit informacijski sistem bi lahko veliko prispeval tudi k večji transparentnosti in informiranosti študenstva o delovanju ŠOU. Trenutna praksa je takšna, da spletna stran ne obvešča niti o referendumih, nekateri resorji pa imajo zadnja projektna poročila iz leta 2010! Zato je potrebno uvesti obvezno sprotno objavljanje zapisnikov sej, poročil projektov in računovodskih izpiskov na spletni strani ŠOU, morali pa bi biti dostopni tudi prek socialnih omrežij. Nujno potrebno bi bilo uvesti internetni prenos sej Študentskega zbora v živo, saj bi z omogočanjem neposrednega spremljanja sej ŠZ zagotovili večjo obveščenost študentstva o dogajanju.

Za zagotavljanje kar največje informiranosti študentstva in njihove vključenosti v najširše družbeno dogajanje bi lahko skrbel ŠOU obvestilnik (newsletter), ki bi študente enkrat mesečno seznanjal s trenutnim dogajanjem na organih ŠOU, s prihajajočimi dogodki, stanjem v politiki, ki je relevantno za študente, in drugimi pomembnimi informacijami.

Informacijski sistem bi lahko deloval tudi kot pomoč študentom pri njihovem študiju in omogočal večjo dostopnost do študijskih gradiv. ŠOU bi lahko na svoji spletni strani naredil centralno zbirko zapiskov iz vseh fakultet, smeri in predmetov UL. Tako bi imeli vsi študentje dostop do vsebin, potrebnih za njihov študij.

Vse zgoraj omenjene predloge je potrebno integrirati v temu primerno prenovljeno spletno stran, kjer bi se zapisniki in gradiva tudi arhivirali. Spletna stran mora biti pregledna in uporabniku prijazna.