Da smo študentje in študentke slovenskih javnih univerz že nekaj časa videni kot blago, ki ima vrednost le, v kolikor prinaša profit, potrjuje zadnje v vrsti neodgovornih ravnanj vodstev Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Na obeh univerzah namreč niso podaljšali akreditacije, nujne za javno (domačo in mednarodno) veljavo programov in potrdil o pridobljeni izobrazbi, pri tem pa niso razmišljali, kaj se bo zgodilo s študenti po preteku akreditacij.

V postopek akreditacije se nista spustili zaradi nadomeščanja starih programov z novimi, bolonjskimi programi. Tako so študenti spodaj navedenih študijskih smeri, ostali brez priznanih opravljenih obveznosti, zaradi česar se ne morejo vpisati na višje stopnje ali dokončati študija z veljavno diplomo. Status študenta je zanje uradno neveljaven in tako ukinja možnosti študentskih subvencij prehrane, bivanja in prevoza, ki bi jim sicer morale pripadati. Za stanje akreditacij njihovih programov namreč niso ničesar vedeli, saj jim vodstvo sploh ni predstavilo zadev v celoti. Zaplet je nastal zaradi različnih interpretacij Zakona o visokem šolstvu, ki pravi, da ima vsak študent možnost dokončati študij pod pogoji, pod katerimi se je vpisal. Ob sklicevanju na to določilo, so fakultete zanemarile podaljševanje starih programov, ki jim ostaja le še nekaj let obstoja.

Problem se torej nahaja v nedoločljivih členih zakona, ki dopuščajo različne interpretacije in s tem opravičujejo delovanja, za katere nihče ne odgovarja. Študenti bodo surovo vrženi na že tako prenasičen trg delovne sile kot nekvalificiran kader.

Žalosti nas, da se o takšnih problemih govori, le ko se dejansko pojavijo žrtve neurejene visokošolske zakonodaje, saj so akreditacije le ena od tovrstnih težav, posledic hitre menjave vlad in nesistematičnega spreminjanja zakonov. Kot smo že opozarjali, je potrebno nov predlog zakona pripraviti preudarno in postopoma z organiziranjem široko odprtih javnih razprav, osredotočenih na konkretne probleme. Koncepti in začrtana smer zakona, bo lahko služila javnosti, samo v primeru, ko bodo v njeno pripravo vključeni in upoštevani vsi akterji, ki se jih zakon dotika.

Takšne neodgovorne, nestrokovne odločitve, ki jih dobro usidrana vodstvena elita sprejema brez premisleka, imajo močan vpliv na pogoje življenja oškodovanih, ki so bili iz danes na jutri postavljeni v težaški položaj. Položaj, ki jim ne zagotavlja nikakršne stabilne prihodnosti, v kateri bi lahko upali na urejene življenjske razmere. Takšno vodenje tako pomembnega dela politike – izobraževanja, je le še eden v vrsti primerov, kako odtujene vodstvene strukture zaradi lastnih privilegijev in interesov otežujejo življenja konkretnih posameznic in posameznikov.

Rektorat Univerze v Ljubljani je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že ponudil rešitev, s spremembo enega od členov zakona, ki ga namerava nova ministrica po hitrem postopku sprejeti. Opozorili bi, da je takšno spreminjanje Zakona o visokem šolstvu priložnost, ki jo vodstvo lahko izkoristi za uvajanje drugih sprememb, o katerih ne bi mogli soodločati in bi škodovale študentom. Podobnemu smo bili namreč priča že v preteklosti. Poudarjamo, da je potrebno študentom čim hitreje zagotoviti pravice, ki so jih izgubili po neumnosti. Spreminjanje celotnega zakona pa naj poteka sistematično in demokratično. Naj mučen položaj oškodovanih ne bo le izgovor za poglabljanje komercializacije in elitizacije študija.

Veseli nas hiter odziv Študentske organizacije Slovenije, ki zagotavlja pravno pomoč oškodovanim študentom, ki morajo čakati na spremembo zakona, da se njihovo stanje uredi.

 

Programi s pretečeno akreditacijo na Univerzi v Ljubljani so:

• Antropologija (FDV)
• komunikologija – komuniciranje, mediji in družba (FDV)
• politologija – javna uprava (FDV)
• sociologija – sociologija vsakdanjega življenja (FDV)
• sociologija – upravljanje človeških virov in znanja (FDV)
• mednarodna ekonomija (EF)
• prevodoslovje 3. stopnja (FF)

 

ter na Univerzi na Primorskem:

• sodobna kritična filozofija (FHŠ)
• kulturni študij in antropologija (FHŠ)