Volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (krajše ŠOUL) so le še dober mesec stran. 12. oktobra bomo študentke in študenti zopet dobili priložnost voliti poslanke in poslance v študentskem zboru ter predstavnice in predstavnike v upravnih odborih ŠOVZ-jev, tj. študentskih organizacij posameznih fakultet in akademij. Kandidature za poslanke in poslance ter predstavnice in predstavnike je mogoče oddati do 16. septembra 2022.
Pomenljivo je, da ŠOUL obvestila o razpisu rednih volitev in oddajnega roka za vlaganje kandidatur ni javno objavil na nobenem izmed svojih družbenih omrežij: razpis se je pojavil izključno na podzavihku spletne strani, med kakorkoli izpostavljenimi vsebinami pa ga ni mogoče najti nikjer. Kljub 35.000 evrom, ki jih ŠOUL na letni ravni namenja za svoje promocijske dejavnosti. Ozaveščanje o obstoju volitev tako trenutno opravljamo zgolj mi, angažirane študentke in študenti.
Kaj naj bi ŠOUL bil? Moral bi biti demokratična skupnost, ki zastopa interese študentov, deluje kot govorec v našem imenu v dialogu z državo in hkrati upravlja z deležem davka na študentsko delo v letnem znesku okoli 3,5 mil. evrov, ki naj bi se porabil v korist vseh študentk in študentov. ŠOUL večinoma financiramo prav študentke in študentje sami, z deležem zaslužka od našega študentskega dela.
Kakšen je ŠOUL trenutno? Je organizacija, ki posluje kot podjetje v lasti predsedstva, ki zaslužke z investicijami iz skupnostnih sredstev nepotistično namenja sebi, svojim znancem in prijateljem. Iz revizije poslovanja ŠOUL, ki ga je opravil prejšnji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je razvidno, da so odločitve in poslovanje podjetij in zavodov netransparentni. Zainteresirana študentska javnost dodatno ocenjuje, da omenjena netransparentnost omogoča zlorabo študentskega denarja in onemogoča, da bi imela študentska populacija politično zastopstvo, kot ga potrebuje.
Problematike ŠOUL, ki jih je vredno izpostaviti, vključujejo med drugim:
– zagovarjanje kršenja zakonov. Naj kot primer izpostavimo, da ŠOUL plačuje odvetnika Grešaka, ki je na seji študentskega zbora kar javno zagovarjal kršitev Zakona o upravnem postopku v primeru kandidature direktorja Klasinca in prokurista Boleta. Isti odvetnik, prav tako v imenu ŠOUL, bije stalen boj proti pridobivanju informacij javnega značaja s strani Radia Študent;
– klientelizem, po katerem zavodi, ki so v prijateljskih odnosih z vodstvom ŠOUL, prejmejo največ sredstev, pri čemer ni merilo to, v kakšni meri izpolnjujejo študentski interes. ŠOUL poslovno sodeluje s podjetji, kot so Etekta, Ctrl Alt Del, Excelsior, Grešak, Mohito, Trialog itn., ki so povezana z vodstvom;
– neprestano kršenje lastnih aktov in pravilnikov, kjer je primerov preveč, da bi jih naštevali;
– porabo javnega študentskega denarja v tržne namene. Kot je v oddaji Preverjeno na POP TV rekel predsednik ŠOUL Klemen Petek, ŠOUL opravlja tržne dejavnosti, ker naj bi ga v preteklosti kritizirali, da jih ne. To ne drži, ŠOUL je bil zmerom kritiziran, ker ne opravlja dejavnosti v študentskem interesu. Tržne dejavnosti že obstajajo in namen ŠOUL ni, da jih z javnimi sredstvi podvaja;
– nedemokratično izpeljane volitve. Med drugim je precej pomenljivo, da v volilni komisiji sedijo samo ljudje, ki so povezani s koalicijo, predsednica volilne komisije pa je Medina Čehić, sestra Rasima Čehića, člana predsedstva ŠOUL in vodje resorja za ŠOVZ.
Poleg relativno visoke stopnje avtonomnosti v odnosu do državnih organov in nadzorstva jim takšno delovanje omogoča tudi politična pasivnost študentske skupnosti. Volilna udeležba na prejšnjih volitvah v študijskem letu 2020/21 je bila zgolj 6-odstotna. Zato je Študentski organizaciji v interesu politično pasivnost ohranjati in volitve izvesti s čim manj pozornosti in zavedanja, da se sploh dogajajo. Pri Študentski fronti, ki združuje Študentsko društvo Iskra in Listo demokratičnega študentstva, smo odločeni, da volilno udeležbo dvignemo in študentski populaciji omogočimo ozaveščeno izbiro študentske vlade in zastopništva, kakršnega sploh želijo. Študentke in študente pozivamo, naj se na svojih fakultetah organizirajo v liste in kandidirajo, saj si bodo le tako sploh ustvarili možnost na oktobrskih volitvah izbrati ime, ki ni povezano z dejanji in odločitvami zbora in predsedstva, ki skozi klientelizem in netransparentno izvrševanje proračuna spominjajo na pranje študentskega denarja.
V Študentski fronti – Študentskemu društvu Iskra in v Listi demokratičnega študentstva – smo tudi dostopni za vsa vprašanja in pomoč glede veljavne oddaje kandidatur, ne glede na to, s katerim volilnim programom želite kandidirati. Nobene potrebe ni, da je študentsko življenje sinonim za socialno bedo in politično izključenost!
Razpis o rednih volitvah ŠOUL: