Ker se zavedamo, da se študentje vseh bližnjih in okoliških univerz spopadamo z istimi procesi, ki odvzemajo izobraževanju kakovost, širino in dostop, smo se začeli hitro povezovati s podobno usmerjenimi organizacijami iz tujine. Seveda se procesi ne ustavijo (niti ne začnejo) pri visokošolskem izobraževanju, zato jih obravnavamo širše. V naslednjih odstavkih preberite nekaj temeljnih usmeritev organizacij, s katerimi smo se nazadnje dobili v decembru na konferenci v Tirani.
- Mugra (Makedonija)
Mugra je relativno nova organizacija, ki se je razvila iz nam znanega Studentskega plenuma. Po izgubi zanosa plenuma, ki ni imel formalne strukture in je bil sestavljen iz nekakšnih skupščin na posameznih fakultetah (s od štiri do sto člani), se je pokazala potreba po »spremembi strukture«. Tako so iz horizontalno demokratične strukture vzpostavili bolj hierarhično strukturo z vodstvenim organom. V Makedoniji je zanimivo to, da se zakonodaja konstantno spreminja (zakon o visokem šolstvu je bil revidiran že vsaj 20-krat). Plenum je nastal prvenstveno zato, ker so začeli na fakultetah uvajati zunanja preverjanja znanj. Začeli so z nenapovedano okupacijo Filozofske fakultete in Fakultete za filologijo. V štirinajstih dneh so dosegli izpolnitev vseh zahtev, tudi te, da so lahko začeli prisostvovati pri pisanju samega zakona. Ker lahko v pisanje zakona vključiš le majhno število ljudi, se jim je zgodila pasivizacija in zaton gibanja. Na tem mestu so se prestrukturirali in razdelili v dve frakciji, ena je zagovarjala izključno usmeritev na izobraževalno področje, medtem ko je druga zagovarjala širše delovanje. Ta druga frakcija je danes Mugra.
Formalni študentski predstavniki v Makedoniji so popolnoma odtujeni in ne zastopajo interesov študentov. Za razliko od ŠOU-a so še bolj neposredno povezani s političnimi strankami in še bolj ne spoštujejo pravnih aktov. Na primer, trenutni predsednik vodi organizacijo že eno leto po poteku mandata, torej jo že eno leto vodi nezakonito.
Glavni cilji, ki jih v Mugri izpostavljajo, so:
-brezplačno visoko šolstvo, pri čemer ga razumejo kot šolstvo brez šolnin, brezplačne študijske potrebščine (knjige, tisk, laboratorijska oprema, itd.), brezplačna stanovanja/študentski domovi, brezplačni prevozi od kraja bivanja do kraja študija
-prenos financiranja (odtujene) študenske organizacije s študentov na državo
-formiranje študentskih kulturnih centrov
-ukinitev bolonjskega procesa
-ukinitev zasebnih univerz
-mednarodno povezovanje
- Per Universitetin (Albanija)
Per Universitetin so prvo študentsko gibanje v zgodovini svobodne Albanije. Imajo iste probleme kot v drugih državah, in sicer odtujene formalne študentske predstavnike, ki so spojeni s političnimi strankami in tako skrbijo le za lastne interese. V svoje ponavadi direktne akcije (od okupacij fakultet do protestov) skušajo vključiti tudi tovariše in tovarišice, ki niso vpeti zgolj v študentske okvirje. Na eni izmed okupaciji so nekateri člani doživeli tudi hišne preiskave brez sodne odredbe. Prav v času konference se je albansko ministrstvo za pravosodje odločilo, da bo namembnost bližnje fakultete spremenilo v novo zgradbo ministrstva za pravosodje, fakulteto pa bi prestavili v druge prostore. Toliko o avtonomiji univerze. Na isti dan so na tej fakulteti v organizaciji priredili manjši protest (trideset, štirideset ljudi).
- Marks21 (Srbija)
Organizacija Marks21 ima daljšo tradicijo delovanja, in sicer od leta 2006, ko so izvedli direktno akcijo neposrednega političnega nagovarjanja študentov in jih vabili na odprto diskusijo, iz katere se je potem razvila zasedba. Kontekst, v katerem so to akcijo izvedli, je bil novi bolonjski zakon, zaostritev pogojev napredovanja, uvajanje kvot na študijske programe, nejasnosti ob vpisu, ali boš lahko študiral brezplačno, ali boš prisiljen v plačanje šolnine. V Srbiji trenutno že imajo šolnine.
V organizaciji izvajajo redne okupacije na vsako leto oziroma dve leti, »da ugotovijo ali so še v formi«, po drugi strani pa s tem tudi radikalizirajo del študentov, omogočajo preizkušanje in vzpostavitev praks neposredne demokracije. Zadnja je bila leta 2014, ko so za tri mesece okupirali Filozofsko fakulteto, vendar je na tej okupaciji v končnih fazah sodelovalo zgolj približno 100 ljudi, kar se je izkazalo za premajhno število za vzpostavitev relevantnega boja proti oblastnim strukturam. Zelo so kritični do sindikatov, ker je njihova vsebina defenzivna (ohranjajo nivo že obstoječih pravic in reagirajo na politike oblasti) in ne progresivna. Prav tako so zelo kritični do bolonjskega procesa, ker naj bi sam proces iz nekega kolektivnega občutka pripadnosti ustvarjal konkurenco. Njihov cilj je vključevanje študentov v kontinuirano delovanje, ki presega študentske okvirje. Izpostavljajo pomembnost vključevanja študentskih bojev v druge (delavske) boje, ker se le-ti v tem trenutku odprto manifestirajo. V letu 2016 se jim obeta reforma visokega šolstva. Z novim zakonom bodo ukinili oziroma začeli ukinjati javno financiranje visokega šolstva, s čimer se jim bodo zvišale šolnine, zato bodo v tem letu delovali predvsem na tem področju in skušali vzpostaviti širšo fronto, ki ne bo delovala zgolj na Filozofski fakulteti.
- SKV (Kosovo)
Organizacija SKV deluje predvsem v okviru simbolnih akcij in bralnega krožka, branja poezije, sodelovali pa so tudi v protestih. Na enem izmed protestov so jim zaprli 800 aktivistov. Organizirali so tudi protest proti rektorju univerze v Prištini, ker je ponaredil/ponarejal »znanstvene« raziskave. Na tem protestu so jih pričakale specialne enote, ki so protest nasilno zatrle, bilo je ogromno število ranjenih in priprtih. Glavni problemi, s katerimi se soočajo, so pomanjkanje prostorov za potrebe univerze, zmanjšanje števila študentov, univerzo označujejo kot »klientelistično leglo«, profesorji so nominirani oziroma imenovani s strani vladajoče elite, ki tako legitimira sistem na Kosovu. Usmerjajo se v kritiko liberalne tržne ekonomije, zagovarjajo javno in brezplačno šolstvo, nasprotujejo bolonjski reformi, zavzemajo se za preseganje etničnih delitev na univerzi in poudarjajo, da mora univerza služiti javnemu interesu in specifičnemu delovanju posameznika.
- Študentski politični klub KPS (Kosovo)
Deluje od leta 2009. Kot največji problem na Kosovu izpostavljajo komodifikacijo znanja in popolno podkupljenost senatov fakultet. Skupaj z zgoraj omenjenim društvom so organizirali protest proti rektorju univerze, ki se ga je udeležilo 5000 ljudi, specialne enote so protest nasilno zatrle, ampak so rektorja kljub temu uspeli zrušiti. Delujejo tudi izven študentskega področja, npr. organizirali so proteste proti podražitvi elektrike. Poskušajo vzpostaviti strukture na vseh fakultetah, predvsem da bi politizirali študente.
- EAAK in Left unity (Grčija)
Ni potrebno omenjati, da je situacija v Grčiji, specifično Atenah, drugačna kot v drugih državah. Že zaradi močnih ‘protikriznih’ ukrepov je sama politična identita med mladimi in širše veliko bolj prisotna. Na primer, obema organizacijama ni težko v določenem trenutku organizirati protesta brez specifične problematike, ki bi ji nasprotovali (zakona ali osebe), pa bodo študentje in množica ostalih vseeno prišli. Obe organizaciji želita sprožiti močno fronto proti EU politikam in prevladujoči dogmi, skrajšani s kratico TINA (‘’there is no alternative’’).