V prejšnji objavi smo predstavili problem financiranja dogodkov, organiziranih za omejen krog udeležencev, in pokazali, zakaj Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pri porabi študentskega denarja s tem ne uresničuje interesov in pravic vseh študentov. Računsko sodišče pa je v zvezi s projekti ŠOUL ugotovilo še druge sporne prakse in netransparentnosti v poslovanju te organizacije – eni izmed njih se bomo posvetili v nadaljevanju.

Nekateri dogodki v organizaciji ŠOUL za študente niso brezplačni, ampak se zanje pobira vstopnina. Revizija Računskega sodišča pa je pokazala, da prihodki iz prispevkov udeležencev sploh niso bili vključeni v finančne načrte ŠOUL. Prav tako pa tej prispevki niso bili evidentirani med prihodki v poslovnih knjigah ŠOUL.

ŠOUL pojasnjuje, da niso prejeli računov izvajalcev za tiste dele aktivnosti, ki naj bi se financirali iz prispevkov študentov. ŠOUL sicer tudi sofinancira udeležbo študentov, preostanek pa naj bi študent plačal sam pri izvajalcu. Računsko sodišče se je obrnilo na nekatere izvajalce, s katerimi je ŠOUL sodelovala pri izvedbi projektov, in ugotovilo, da navedeno ne drži. Nobeden izmed kontaktiranih izvajalcev za študentski prispevek, enak predhodno objavljenemu znesku, ni izdal računa neposredno študentom. Izvajalci so račun najpogosteje izdali samo ŠOUL, za izvedbo Vseštudentskega bowlinga WOOP pa je podjetje TPLJ d.o.o. poleg tega izdalo račun še neznani fizični osebi za hrano in pijačo v WOOP!BARU v času zakupa bowling stez.

Revizija ugotavlja, da pri plačljivih aktivnostih, ki jih sofinancira ŠOUL, ni jasno, komu so študenti plačali prispevek za udeležbo – ŠOUL ali izvajalcu aktivnosti. Iz načrtovanih in realiziranih finančnih konstrukcij ni razvidno, koliko je ta prispevek znašal, zato tudi ni mogoče preveriti, ali so bile aktivnosti za študente sploh izvedene po nižji ceni od cen na trgu.

To je le eden izmed mnogih primerov, v katerih je ŠOUL pri razpolaganju s sredstvi netransparentna. Organizacija, ki v lanskem letu razpolagala z okoli 3,7 milijona evrov iz naslova koncesijskih dajatev od dela študentov preko napotnice, bi morala pri porabi študentskega denarja vselej dokazovati, da služi interesu študentske populacije. V ta namen bi morala pregledno poročati o porabi sredstev, namesto da dokumentacijo projektov vodi na način, iz katerega sploh ni razvidno, kam odtekajo študentski prispevki.