Odziv na mednarodne sporazume TTIP, CETA in TISA


V Iskri nasprotujemo novim mednarodnim prostotrgovskim sporazumom TTIP, CETA in TISA in pozivamo na proteste 11. oktobra ob 10.00 na Prešernovem trgu!

Sporazumi na široko odpirajo vrata vdoru zasebnih profitnih korporacij v javno sfero po vsej Evropi in močno omejujejo moč posameznih držav proti svetovnim multinacionalkam. Dotikajo se številnih področij, ki jih razumemo kot skupno dobro, kot so na primer izobraževanje, zdravstvo in oskrba z vodo. V korist prostega trga in večanja dobičkov omejujejo možnosti države za sprejem zakonodaje, ki bi bila v nasprotju z zasebnimi kapitalskimi interesi in bi na prvo mesto postavila dobrobit večine prebivalcev ali zaščito okolja.

Najbolj sporen del sporazumov so določbe o poravnavi sporov med investitorjem in državo (Investor-State Dispute Settlement) oziroma ISDS. Ta omogoča privatnim podjetjem, da na mednarodni ravni tožijo državo, ki bi jim z nekim ukrepom omejevala investiranje in pridobivanje profita. Privatna korporacija bi lahko na primer tožila državo, ker ji ta ne omogoča prodaje svojih izobraževalnih programov pod enakimi pogoji kot ponujajo izobraževalne programe javne univerze, ne glede na kvaliteto. Enako velja tudi za druga področja.

Podobno kot pri sprejemanju drugih mednarodnih prostotrgovskih sporazumov, le spomnimo na sporazum ACTA, proti kateremu smo predlani protestirali tudi v Sloveniji[1], tudi pisanje teh, še bistveno bolj vplivnih sporazumov poteka za zaprtimi vrati brez vključenosti širše javnosti, ki bo najbolj občutila negativne učinke takšnih sporazumov.

S težavami, ki jih prinašajo takšni mednarodni sporazumi, se na primer ravnokar sooča srednjeameriška država Salvador. Salvador je soočen s tožbo avstralske družbe OceaniaGold, vredno 300 milijonov dolarjev, ker ji je salvadorska vlada preprečila kopanje zlata, da bi zaščitila za prebivalce ključen vir pitne vode pred kemično zastrupitvijo.[2]

TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership, »Čezatlantski trgovski in investicijski sporazum«) je sporazum med EU in ZDA, ki poleg ISDS in že omenjenih nevarnosti za javne storitve teži tudi k poenotenju evropske in ameriške zakonodaje, slednja pa je veliko bolj ohlapna na mnogih področjih, kar pričakovano pomeni zmanjšanje evropske delovne in okoljske zakonodaje, nadzora nad gensko spremenjenimi organizmi, kvaliteto hrane, farmacevtskih in kemičnih izdelkov, bančništvom, finančnimi storitvami itd. V zaključnih fazah je sprejem podobnega sporazuma med EU in Kanado, imenovanega CETA (Comprehensive Economic and Trade Agreement, »Celovit gospodarski in trgovski sporazum«).

Še posebno malo smo slišali o sporazumu TISA (Trade in Services Agreement oziroma »Sporazum o trgovanju s storitvami«), ki je v primerjavi s TTIP in CETA še v nekoliko zgodnejših fazah sprejemanja. TISA je za razliko od TTIP in CETA zares globalen, saj zajema kar 50 držav oziroma 23 »partnerjev« po vsem svetu, od Evropske unije, ZDA, Japonske in Avstralije do denimo Kostarike, Pakistana in Paragvaja. Čeprav so morale države ob izbruhu svetovne gospodarske krize množično reševati nestabilne finančne trge pred popolnim kolapsom, bi se po tem sporazumu globalni finančni trgi še dodatno deregulirali[3], izvzeta pa niso niti druga že omenjena občutljiva področja. Podrobnosti pogajanj je razkril Wikileaks in s tem pričakovano sprožil kar nekaj razburjenja.[4] Mednarodno združenje za javne storitve poziva k pritisku na vlade, da zavrnejo sporazum, ki »prenaša javne storitve v roke zasebnih in tujih korporacij, ki sledijo le profitu. Ogrožene bodo pravice in dostop ljudi do ključnih javnih storitev, kot so zdravstvena oskrba, voda in sanitarije, viri energije, izobraževanje, socialne storitve in pokojnine, omogočeno bo izkoriščanje skupnih dobrin in naravnih virov.«[5]

Radi bi tudi opozorili, da ne zadošča, če izločimo zgolj nekatera posamezna področja oziroma zavrnemo zgolj nekatere člene sporazuma, kot so nedavno storili evropski sindikati v konfederaciji sindikatov izobraževanja ETUCE, ki so zahtevali umik členov o izobraževanju.[6] Takšni parcialni odzivi ne problematizirajo posledične komercializacije kot take, temveč na njo pristajajo, češ “samo nas pustite pri miru”. Vendar lahko negativne posledice sporazuma na drugih področjih kaj kmalu občutijo tudi ljudje, ki izobražujejo oziroma se izobražujejo, saj tudi sami uporabljajo javne storitve (npr. zdravstvene) in koristijo skupne dobrine (npr. pitna voda).

Ker sporazum močno ogroža priborjene pravice in skupno dobro v korist novih poslovnih priložnosti zasebnega kapitala in škodljivih privatizacij, zavračamo sporazume TTIP, CETA in TISA in pozivamo 11.10. k množičnemu protestu! Le z organiziranim odporom se lahko upremo takšnim tendencam kapitala po maksimaciji dobičkov na račun življenjskega standarda večine prebivalstva!

#stopttip #stopceta #stoptisa

EVROPSKI DAN AKCIJE: http://www.stop-ttip-ceta-tisa.eu/sl/

banner_en_light

Preberite si več na sledečih povezavah:


 

[1] http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-3-000-protestnikov-v-ljubljani-kdor-ne-skace-je-za-acto/276127.

[2] http://www.ipsnews.net/2014/09/world-bank-tribunal-weighs-final-arguments-in-el-salvador-mining-dispute/.

[3] https://wikileaks.org/tisa-financial/.

[4] http://www.mladina.si/158212/wiki-razkriva-ozadje-tisa/, v članku povezave do drugih svetovnih medijev.

[5] http://www.world-psi.org/sites/default/files/attachment/media/en_psi_tisa_statement_16sept2013_1.pdf.

[6]

http://www.rtvslo.si/slovenija/sviz-cerarju-izkljucite-izobrazevalne-storitve-iz-sporazuma-ceta/346104.

Deli članek
,