Spremembe Zakona o skupnosti študentov


24. marca letos smo javnosti predstavili novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS). Zakon, ki ureja pravne okvirje delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je bil namreč sprejet že davnega leta 1994 in od takrat – številnim aferam znotraj študentskih organizacij navkljub – ni bil nikoli dopolnjen. Zahtevam študentov po bolj transparentnem delovanju študentskih organizacij je prisluhnila le Združena levica in 20. aprila vložila novelo Zakona o skupnosti študentov v zakonodajni postopek.

Študentsko organiziranje je potrebno začeti sistemsko urejati. Trenutna ureditev spodbuja korupcijo ter goljufanje. V bližnji ter daljni preteklosti je na vseh OO ŠOS še vsako leto prihajalo do hudih nepravilnosti. Ne bi smelo presenečati, da zato nekatere študentske funkcionarje preganja državno tožilstvo, specializirano za gospodarski kriminal, v enem primeru je Interpol celo izdal mednarodno tiralico. Pri odločanju o noveli ZSkuS je zato potrebno upoštevati tudi strateško dimenzijo sprememb: študentska organizacija bo s sprejemom novele končno lahko postala vsebinsko avtonomna ter poslovodno transparentna. Mladi bodo tako dobili organizacijo, ki se ne bo velik del časa ukvarjala z mešetarjenjem z nepremičninami, izigravanjem volilnih pravilnikov ter kavbojskimi posegi v lastne akte, ampak bo imela čas za koristnejše delo.

Z naslednjim sklopom vprašanj in odgovorov vas želimo obvestiti o tem, kaj bi z novelo zakona radi uredili in zakaj so te rešitve potrebne.

 

Kako je organizirana Študentska organizacija Slovenije?
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh študentk in študentov, ki naj bi se zavzemala za interese okoli 90.000 študentk in študentov. Članstvo v ŠOS je za vse študente in študentke samodejno. Z Zakonom o skupnosti študentov je bila zakonska podlaga za delovanje ŠOS sprejeta že leta 1994, zakon pa do danes ni bil še nikoli noveliran. Študentska ustava – najvišji interni akt ŠOS, definiran tudi v 4. členu ZSkuS – je bila prvič sprejeta novembra 2002. V skladu s Študentsko ustavo se v ŠOS združujejo študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov. Organizacijske oblike ŠOS (OO ŠOS) so trenutno Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Svet študentskih klubov in Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP).

 

Kateri organi delujejo v ŠOS?
Skupščina ŠOS je najvišje predstavniško telo študentov v ŠOS, sestavljata pa jo Zbor ŠOS in Svet ŠOS. Zbor ŠOS vključuje študentske zbore študentskih organizacij univerz ter študentski zbor samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, Svet ŠOS pa zajema Svet študentskih klubov in Svet interesnih oblik povezovanja študentov.

Predsedstvo ŠOS je izvršilni organ. Sestavljajo ga predsednik ŠOS, predsedniki izvršilnega organa vsake študentske organizacije univerze oziroma Sveta študentskih klubov ter po en predstavnik vsake študentske organizacije univerze in en predstavnik Sveta študentskih klubov, ki ga imenuje študentski zbor te študentske organizacije univerze oziroma Svet študentskih klubov. Mandat članov predsedstva traja eno leto.

Nadzorna komisija ŠOS izvaja nadzor nad poslovanjem organov ŠOS ter organizacijskih oblik ŠOS, sestavljajo pa jo po dva predstavnika vsake študentske organizacije univerze, dva predstavnika študentskih klubov in notranji revizor. Mandatna doba članov nadzorne komisije je dve leti.

Razsodišče ŠOS je samostojen organ, pristojen za odločanje v sporih med organi ŠOS, med organizacijskimi oblikami ŠOS in med ŠOS ter njenimi organizacijskimi oblikami. Odloča o skladnosti pravilnikov, poslovnikov in drugih splošnih aktov ŠOS s Študentsko ustavo in o skladnosti uredb, odlokov in drugih posamičnih aktov predstavniških teles ŠOS s Študentsko ustavo in pravilniki ŠOS. Presoja tudi o odgovornosti predstavnikov organov ŠOS in njenih organizacijskih oblik v skladu s pravili ŠOS, presoja skladnost poslovanja organizacijskih oblik ŠOS z ustreznimi akti. V njegovi pristojnosti je tudi odločanje o skladnosti poslovanja predstavniških teles in organov ŠOS z akti, ki zavezujejo ŠOS, in o smotrnosti izdatkov ter gospodarnosti ravnanja organov ŠOS z njenim premoženjem.

 

Kako se financira ŠOS?
Sredstva za delovanje ŠOS pridobiva iz naslova koncesijskih dajatev in 130. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C). Po določbah ZUJF-C država vsako leto v proračun ŠOS vplača razliko do višine sredstev z naslova koncesijskih dajatev, ki jih je ŠOS prejel leta 2011. ŠOS ni posredni ali neposredni uporabnik proračuna, vendar vseeno gre za javna sredstva.

Vsak študent, ki dela preko napotnice, prispeva v mošnjiček ŠOS 3,8 % bruto vrednosti napotnice. V letu 2016 se bo po podatkih ŠOS-a z naslova koncesijske dajatve zbralo 9.150.000 € sredstev, z naslova ZUJF-C pa 1.680.000 €, skupaj 10.830.000 €. V povprečju študent ali dijak, ki dela preko študentskega dela – teh je bilo po podatkih SURS za leto 2015 26.000 – v blagajno ŠOS prispeva okoli 384 evrov. Letni prispevek delavnega študenta torej znaša 64 % zagotovljene minimalne neto plače v letu 2015.

 

Kateri so cilji predlaganih sprememb Zakona o skupnosti študentov?
Predlog zakona zasleduje naslednje cilje:
– odprava nejasnosti glede pravnega statusa ŠOS in njenih organizacijskih oblik ter zagotovitev spoštovanja sodnih odločb o tem vprašanju;
– večja demokratičnost delovanja ŠOS in njenih organizacijskih oblik;
– transparentna volilna kampanja za volitve v študentska predstavniška telesa;
– gospodarnejše in bolj transparentno poslovanje ter zagotovitev namenske porabe javnih sredstev;
– vzpostavitev ustreznega zunanjega nadzora nad poslovanjem ŠOS in njenih organizacijskih oblik.

 

Zakaj imamo študentje legitimno pravico zahtevati spremembe Zakona o skupnosti študentov?

Študentsko društvo Iskra je bilo ustanovljeno na pobudo študentov Univerze v Ljubljani s ciljem reformirati delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) v smeri večje transparentnosti ter odgovornosti študentskih funkcionarjev za poslovanje in upravljanje s sredstvi. Na žalost pri tem znotraj študentskih organizacij nismo našli sogovorca, željnega sprememb, zato smo decembra 2013 preko študentskega referenduma želeli uveljaviti reformo. Referenduma se je udeležilo 6158 študentov, od tega jih je bilo kar 95 odstotkov za predlagano reformo. Študentje so takrat poslali jasen signal funkcionarjem ŠOU v Ljubljani in dali legitimnost našim prizadevanjem. Žal referendum ni dosegel potrebnega kvoruma 9000 študentov. Neposredno po referendumu so študentski funkcionarji še dodatno zaostrili referendumski kvorum in s tem de facto onemogočili bodočo neposredno uveljavitev študentske volje. Po naših poskusih spremembe ustroja ŠOUL so funkcionarji obljubili korenite spremembe, vendar pa iz te moke, tudi po 3 letih, še vedno ni kruha. Še več, februarja 2016 so še povečali pooblastila direktorju ŠOUL in v statut zapisali, da je ŠOUL pravna oseba “sui generis”, kar je popolni pravni nesmisel.

Študentsko društvo Iskra je edina študentska skupina, ki sistematično opozarja na nepravilnosti v delovanju ŠOS in OO ŠOS ter tudi predlaga konkretne rešitve za izboljšanje stanja. Spremembe ZSkuS smo pripravili glede na pretekle izkušnje s poslovanjem in delovanjem več OO ŠOS, med drugim tudi ŠOUM in ŠOUP, zlasti v delu, ki predvideva transparentne in demokratične volitve. Ob tem bi radi opozorili tudi na to, da domala vse spremembe obsegajo zgolj uzakonitev dosedanje sodne prakse in pravilnikov ŠOS, kar priznava tudi ŠOS. Edina razlika je, da bo sedaj nad kršitvami bdelo državno tožilstvo in ne skorumpirani notranji nadzorni organi ŠOS.

 

Zakaj je Študentska organizacija Slovenije pravna oseba javnega prava?
Sedaj veljaven Zakon o skupnosti študentov ne opredeljuje pravne subjektivitete ŠOS oz. preprosto ugotavlja, da gre za pravno osebo. Zato je potrebno pravno subjektiviteto vsakokrat ugotavljati s pomočjo sodne prakse. Čeprav je že več sodb različnih sodišč – od Upravnega, Vrhovnega do Ustavnega – ugotovilo, da je ŠOS po več kriterijih oseba javnega prava, ŠOS vseeno trdi, da je oseba zasebnega prava. Še več, leta 2014 je ŠOS, navkljub petletni sodni praksi, kar v Študentsko ustavo zapisal, da so oseba zasebnega prava.

O tem, da so ŠOS ali OO ŠOS osebe javnega prava, konkretno govorijo sledeče odločbe sodišč:
– Upravno sodišče s sodbo III U 523/2010 dne 23. 05. 2011;
– Upravno sodišče s sklepom III U 223/2013 dne 15. 07. 2013;
– Upravno sodišče s sodbo II U 74/2012 dne 13. 03. 2013;
– Vrhovno sodišče s sodbo X Ips 318/2010 dne 06. 07. 2011;
– Vrhovno sodišče s sodbo VSL II Kp 5930/2012 dne 2. 4. 2015.

Če citiramo le sodbo Upravnega sodišča z dne 23. 5. 2011:

“Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločbe, da je treba za ugotovitev ali je tožeča stranka pravna oseba javnega prava uporabiti pravno teorijo. Odločujoči kriteriji po stališču pravne teorije pa so način ustanovitve, namen delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in način pridobitve statusa člana. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da je treba vse kriterije obravnavati kot celoto in po presoji vseh navedenih kriterijev sledi zaključku iz izpodbijane odločbe, da je tožeča stranka oseba javnega prava. Delovanje tožeče stranke je v javnem interesu. Primarno tožeča stranka sicer res uveljavlja in skrbi za interese študentov, vendar pa je tudi v interesu javnosti nasploh, da je za uveljavljanje interesov študentov ustrezno poskrbljeno. Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike, med katere sodi tudi tožeča stranka, sprejema, organizira in izvaja programe, ki se nanašajo na različna področja interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti, nadalje takšne, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov, se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo… Ker je izvajanje teh dejavnosti z namenom kvalitetnega študija, obštudijskih dejavnosti in socialno-ekonomskega položaja študentov nasploh v javnem interesu, so pogoji za takšno delovanje postavljeni z ZSkuS. Da gre za javni interes pa izhaja tudi iz določil Študentske ustave, po katerih je delovanje tako Študentske organizacije (12. člen Študentske ustave) kot njenih organizacijskih oblik (65. člen Študentske ustave) – torej tudi tožeče stranke – javno. Organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije, torej tudi tožeča stranka, ne delujejo samo v korist študentov oziroma mlade populacije, ampak tudi v interesu razvoja in napredka univerz, lokalnih skupnosti, širše regije in Republike Slovenije. Vse navedeno po presoji sodišča vsekakor kaže na to, da je tožeča stranka pravna oseba javnega prava, v prid temu pa govorijo tudi ostali zgoraj navedeni kriteriji, ki jih je treba uporabiti pri opredelitvi pravne osebe kot osebe javnega prava.”

V preteklosti je že prihajalo do večih poskusov pravnih mahinacij s strani OO ŠOS. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je na primer leta 2008 vložila Ustavno pritožbo zoper Sklep Računskega sodišča Republike Slovenije št. 1211-7/2006. Računsko sodišče naj bi po njihovem mnenju kršilo Ustavo RS, ker jih smatra za osebo javnega prava. Ustavno sodišče je ugotovilo (sklep U-I-243/06, 17. 4. 2008), citiramo: “Pobudnica [ŠOUL, op. p.] očita, da vsebina pojma “oseba javnega prava” v zakonu ni dovolj jasno določena, vendar je Računsko sodišče ugotovilo vsebino tega pojma z uporabo ustaljene metode razlage pravnih norm (sistematična razlaga) in ga v tej vsebini tudi uporabilo. Ker je vsebino izpodbijane določbe z njeno razlago mogoče ugotoviti, so očitki o njeni neskladnosti z 2. členom Ustave očitno neutemeljeni.” Sprenevedanju ŠOS in OO ŠOS očitno ni in ni videti konca, zato je potrebno dikcijo, da gre za osebe javnega prava, jasno zapisati v zakon.

Z velikimi težavami pa se javnost sooča tudi pri pridobivanju informacij javnega značaja. Že leta 2011 je Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost predstavil vso relevantno argumentacijo. Študentski funkcionarji so navkljub pravni praksi samovoljno zapisali v Študentsko ustavo (ŠU-3), da so ŠOS in njene organizacijske oblike pravne osebe zasebnega prava. Študentska ustava je hkrati podzakonski akt, ki nadalje definira materijo Zakona o skupnosti študentov, ob njeni spremembi pa so na sporne nedopustne spremembe opozorili tudi nekateri vidni pravni strokovnjaki. Razlog za takšno početje študentske organizacije gre iskati izključno v prikrivanju poslovanja teh organizacij. Da študentske organizacije same odločajo komu bodo pustile vpogled v informacije javnega značaja priznava tudi sedanji predsednik ŠOS Klemen Balanč. Posamezne organizacije ŠOS namreč zaradi “zasebne pravne subjektivitete” svoje poslovanje uvrščajo med “poslovne tajnosti” in tako zavračajo razkrivanje fiktivnih pogodb ter malverzacij z javnimi sredstevi. Lep primer tovrstne ignorance pooseblja trenutni direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc, ki je na 21. seji Študentskega zbora 9. 12. 2015 še vedno trdil, da je ŠOU v Ljubljani pravna oseba zasebnega prava.

 

Zakaj je potrebno urediti potek volitev v predstavniška telesa organizacijskih oblik ŠOS?
Potek volitev v predstavniške organe OO ŠOS je urejen v 23. členu Študentske ustave. V omenjenem členu je na primer jasno določeno, da morajo biti volilne skrinjice prisotne na vsaki fakulteti, članici OO ŠOS. Kljub temu prihaja do grobih kršenj določb, ki se pojavljajo že dlje časa, kršitve pa se bodo nadaljevale tudi v prihodnje, saj temeljita reforma načina izvajanja volilne kampanje ni bila nikoli implementirana. Volitve so bile razveljavljene že leta 2008, nazadnje pa na primer tudi leta 2012 na Fakulteti za družbene vede.

Če pa za izvedbo volitev v ŠOU v Ljubljani lahko rečemo vsaj to, da so približno transparentne, se lahko dogajanje v Mariboru ali Kopru uvršča v popolnoma nedemokratično sfero delovanja. Volitve poslancev študentskega zbora ŠOU v Mariboru (ŠOUM) so zelo problematične, saj volitve sploh ne potekajo na volilnih enotah, torej posameznih fakultetah. Študentski funkcionarji na ŠOUM namreč že več let organizirajo zgolj eno volišče za več deset tisoč študentov, volišče pa je postavljeno kar na sedežu organizacije, odmaknjeno stran od vseh volilnih enot ter samih volivcev. To je direktna kršitev Študentske ustave, vendar pa Nadzorna komisija ŠOS sploh ne ukrepa. Kršitev traja odkar je Univerza v Mariboru ŠOUM-u prepovedala izvajati volitve v prostorih fakultet in visokih šol. Takrat je “prof. dr. Igor Tičar povedal, da je potrebno stvari urediti, še preden po Univerzi v Mariboru ponovno rešujejo zadeve z organi pregona.“ Povod za prepoved je bilo dejstvo, da je volilna komisija zavrnila kandidature tistih študentov, ki niso uživali naklonjenosti vladajoče garniture ŠOUM in se je zato za 24 poslanskih mest potegovalo samo 27 študentov in študentk. Direktor ŠOU v Mariboru Drago Žura (ki je vpleten v delovanje ŠOU v Mariboru že od ustanovitve organizacije leta 1994) je tedaj omejeni izbor kandidatov argumentiral z zanimivo oceno; trdil je, da so študentje prezaposleni s študijem in so tako zadovoljni z delom ŠOUM-a, da si ne želijo sprememb. Volilna udeležba na ŠOU v Ljubljani je prav tako porazna, kot je razvidno iz Uradnih rezultatov volitev 2014.

Volitve poslancev študentskega zbora ŠOU na Primorskem (ŠOUP) so leta 2013 postregle z neverjetno mahinacijo. Volilna komisija je namreč neupravičeno zavrnila vse kandidature opozicije, zapele pa so tudi pesti. David Krpač, sicer polbrat direktorja ŠOUP Sebastjana Kokla, je z enim od predstavnikov opozicije fizično obračunal.

Volitve slovijo tudi po sumljivih denarnih tokovih, izvori katerih študentom niso predstavljeni. Močnejše študentske skupine za namene (uradne in neuradne) volilne kampanje namenijo izdatna finančna sredstva. Ta pridobijo iz neznanih virov, saj trenutno ne obstajajo nikakršne omejitve zbiranja prispevkov za namene financiranja volilne kampanje. Prav tako ni določena niti obveznost poročanja o financiranju volilne kampanje za študentske volitve, razen v kolikor organizator zaprosi za povračilo dela stroškov kampanje iz proračuna ŠOUL. Edina skupina, ki je v zgodovini študentske organizacije zaprosila za povračilo stroškov kampanje in s tem razkrila financiranje svoje volilne kampanje, je bilo Študentsko društvo Iskra.

Da se pri kampanjah porabijo obscene količine denarja, je priznal celo sedanji predsednik ŠOS Klemen Balanč na predvolilni okrogli mizi Radia Študent dne 15. 10. 2014, citiramo: “Bom mogoče kar povedal po resnici, stroški kampanje vseh skupin so podobni in znašajo med 5 do 10 tisoč € v povprečju na skupino. Gre se pa za vire financiranja od članstva, se pravi z nekimi samo prispevki pa fund raisingom v zadnjih dveh letih, zdaj govorim za Modre, nekaj pa je v sponzorskih kompenzacijah, od raznih kavic in čajev, s katerimi si potem še lajšamo delo.”

 

Kako bi bila po novem urejena volilna kampanja?
Predlagatelji sprememb smo kot referenco za ureditev volilne kampanje uporabili državno ureditev na tem področju. Da bi bila vsem študentom omogočena enakopravna možnost sodelovanja pri upravljanju s ŠOS oziroma njenimi organizacijskimi oblikami, je potrebno zagotoviti svobodne, neposredne in tajne volitve, pred katerimi bodo imeli vsi kandidati enake možnosti za predstavitev svojih programov. Tako da bodo organizacija, financiranje in izvajanje volilne kampanje potekali transparentno, s čimer bi se preprečilo možne vplive različnih zasebnih ekonomskih interesov na delovanje ŠOS in njenih organizacijskih oblik.

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona predvidevajo:
– redne volitve v študentska predstavniška telesa univerz in samostojnih visokošolskih zavodov na vsaki dve leti – volitve morajo biti svobodne, neposredne in tajne;
– omejitev časa trajanja kampanje na 20 dni pred dnem glasovanja in določitev volilnega molka na dan glasovanja;
– dolžnost visokošolskih zavodov, da študente nevtralno obveščajo o izvedbi volitev, za izvedbo volitev zagotovijo ustrezne prostore in tekom volilne kampanje vsem kandidatom omogočajo predstavitve svojih programov na način, ki ne ovira študijskega procesa;
– dolžnost organizatorja, da jasno označi dogodke, ki so del volilne kampanje;
– prepoved financiranja volilne kampanje s strani pravnih oseb;
– prepoved financiranja volilne kampanje s strani političnih strank, državnih organov, organov lokalnih samoupravnih skupnosti, ŠOS in njenih organizacijskih oblik ter organov visokošolskih zavodov (izjema je nevtralno obveščanje o načinu izvedbe volitev in obveznost omogočiti izvajanje kampanje v prostorih visokošolskih zavodov);
– dolžnost organizatorja, da v dveh mesecih po volitvah Računskemu sodišču in študentski organizaciji posreduje poročilo o financiranju volilne kampanje.

Podrobnejše urejanje poteka volitev in volilne kampanje je prepuščeno študentskim predstavniškim telesom. Ta so dolžna v internih aktih organizacije med drugim določiti:

– katere fizične in pravne osebe lahko nastopajo kot organizatorji volilne kampanje;
– postopek in način prijave volilne kampanje;
– najvišjo dovoljeno vsoto skupnih stroškov organizatorja za izvedbo volilne kampanje;
– najvišjo dovoljeno vsoto prispevkov ene fizične osebe za posamezno volilno kampanjo;
– način zagotavljanja transparentnosti financiranja in vsebino poročila o financiranju volilne kampanje;
– možnost povrnitve stroškov kampanje ter postopek uveljavljanja pravice do povrnitve stroškov;
– druga vprašanja glede poteka volitev in volilne kampanje.

S tem bi zagotovili spoštovanje minimalnih standardov transparentnosti in demokratičnosti volitev, na katerih bi imeli vsi kandidati enake možnosti za predstavitev svojih programov, študentje pa možnost, da se seznanimo tako s programi kandidatov kot tudi z morebitnimi parcialnimi interesi, ki jih kandidati zastopajo ter se na podlagi tega samostojno, brez nedopustnih pritiskov na dan glasovanja odločimo, komu bodo namenili svoj glas.

 

Zakaj bi morali ŠOS in njene organizacijske oblike podvreči določilom Zakona o javnem naročanju?
V prvem delu dokumenta so bili predstavljeni razlogi za uvrstitev ŠOS med osebe javnega prava. A, uvrstitev med pravne osebe javnega prava po splošnih kriterijih upravnega prava še ne pomeni, da so avtomatično izpolnjeni tudi kriteriji za naročnika po zakonu, ki ureja javna naročila, saj zakon vsebuje avtonomno definicijo oseb javnega prava za potrebe javnih naročil. ŠOS letno prejme okoli 11 milijonov evrov javnih sredstev. Trenutno ŠOS ni podvržena rednemu zunanjemu nadzoru nad porabo teh sredstev. Zadnjo revizijo poslovanja ŠOS je Računsko sodišče opravilo za leti 2003 in 2004. To je sporno tako z vidika racionalne rabe teh sredstev kot z vidika odgovornosti vodilnih študentskih funkcionarjev. Najbolje to ilustrira velika nepremičninska afera “Študentski kampus”.

Nepremičnino, kjer sedaj stoji Študentski kampus, je ŠOU v Ljubljani kupila od bivšega študentskega funkcionarja Benjamina Leskovca in jo pri tem preplačala za 3,5-krat. Hkrati je bilo že ob nakupu jasno, da bo čez nepremičnine tekla železniška proga, vendar je ŠOU navkljub temu v obnovo objektov investirala več milijonov evrov. Direktor ŠOU je tudi javno priznal, da je osrednji namen projekta “nekaj zaslužiti” s predvideno odškodnino. Po trenutni ureditvi lahko odgovorne preganja zgolj ŠOU v Ljubljani sama, ne pa tudi državno tožilstvo, čeprav gre za javna sredstva.

Določila Zakona o javnem naročanju (ZJN) ne bodo v ničemer omejila avtonomije študentskih organizacij. Določila zakona ne bodo posegala v odločanje o razpolaganju z javnimi sredstvi, s sredstvi bo ŠOS in OO ŠOS še vedno razpolagala v skladu s svojimi načeli avtonomnega delovanja. Bodo pa študentski funkcionarji ex-post podvrženi nadzoru nad namenskostjo porabe javnega dela sredstev, ki jim jih odmerja Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Gre namreč za javna sredstva, nad katerimi se mora vršiti tudi ustrezen zunanji nadzor sodne veje oblasti. Zavezanost določbam ZJN bo preprečila zlorabo avtonomije za sumljive posle študentskih funkcionarjev, v katerih so zasebnim nepremičninskim posrednikom nepremičnine preplačevali za nekajkratnik osnovnega zneska.

 

Kako bi predlagane spremembe zamejile koruptivne prakse pri poslovanju ŠOS in njenih organizacijskih oblik?
Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti poslovanja ŠOS in njenih organizacijskih oblik, predlagane spremembe in dopolnitve zakona predvidevajo tudi smiselno uporabo določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanašajo na protikorupcijsko klavzulo, omejitve poslovanja in nasprotja interesov. Gre za določbe, ki urejajo naslednja vprašanja:
– ničnosti pogodb, katerih sklenitev je posledica koruptivnih dejanj;
– prepovedi poslovanja s sedanjimi in bivšimi funkcionarji in družbami, v katerih so ti udeleženi kot poslovodje, zakoniti zastopniki ali so z več kot 5 % udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu;
– prepoved poslovanja z družinskimi člani funkcionarjev;
– dolžnost izogibanja nasprotjem interesov in zlorabe funkcije za uresničevanje zasebnih interesov;
pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) v zvezi z izvajanjem teh določb.

 

Ali bodo morali zavodi, ki so jih ustanovile organizacijske oblike ŠOS, zaradi sprememb spremeniti svoje poslovanje?
Ne, spremembe ne bodo vplivale na poslovanje zavodov, ki so bili ustanovljeni s strani ŠOS ali organizacijskih oblik (OO) ŠOS. Bodo pa seveda ŠOS ali OO ŠOS morale poskrbeti za transparentno porabo sredstev, ki so jih namenile delovanju zavodov.

 

Ali bo, zaradi zakonske določbe pravne subjektivitete ŠOS kot pravne osebe javnega prava, država lahko imenovala svoje predstavnike v organe ŠOS?
Ne. Nekatere izmed pravnih oseb javnega prava imajo v nadzornih ali izvršilnih organih prisotne tudi predstavnike države. To pa ne velja za vse osebe javnega prava. Natančna določila vedno ureja zakon, ki daje zakonsko podlago za ustanovitev točno določene pravne osebe javnega prava. Pravno podlago za delovanje ŠOS podaja Zakon o skupnosti študentov, ki pa nikjer ne omogoča imenovanja predstavnikov države.

 

Ali bo delovanje lokalnih študentskih klubov kakorkoli okrnjeno?
Ne. Študentski klubi pravno delujejo kot društva. Predlagane spremembe ne bodo v ničemer vplivale na delovanje študentskih klubov. ŠOS sicer vztrajno trdi, da bodo posledice nepredvidljive, vendar pa do današnjega dne nam niti ostalim deležnikom niso na konkretnem primeru razložili, kje naj bi se po njihovem mnenju lahko zapletlo.

 

Ali bodo po uveljavitvi sprememb uslužbenci ŠOS in njenih OO postali javni uslužbenci?
Ne. Javni uslužbenci so posamezniki, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, kamor pa se ŠOS in njene OO ne uvrščajo. ŠOS namreč ni neposredni ali posredni uporabnik državnega proračuna, je “le” prejemnik javnih sredstev.

 

 

Deli članek