Študent, prekarec, delavec: spremembe ureditve študentskega dela


V duhu novih varčevalnih ukrepov oz. rebalansa proračuna za leto 2015 so bile uvedene tudi spremembe na področju študentskega dela. Konec novembra je ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) podpisala dogovor z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede sprememb študentskega dela. Tako bodo po novem študentje, ki delajo, pridobili nekaj pomembnih socialnih pravic, ki delu pripadajo. Gre za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uvedbo minimalne urne postavke (ki je bila ob uvedbi plačevanja prispevkov nujna, sicer bi dodatna obdavčitev po vsej verjetnosti pomenila toliko nižje plačilo za študente). Minimalna urna postavka je postavljena pri 4,5 €, ampak je v to vsoto vštet tudi tisti del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga krijejo študentje sami, torej je neto minimalna urna postavka 3,8 €. Drugi del prispevkov (za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu) bodo krili delodajalci.

Nekateri deležniki so pri pogajanjih okoli teh sprememb izrazili strah pred tem, da študentsko delo sedaj ne bo več dovolj konkurenčno na trgu delovne sile. Pred novimi obdavčitvami je bil študent delavec za delodajalca najcenejša delovna sila, saj ne le, da ni bilo potrebno plačevati prispevkov, prav tako študentu delavcu ne pripadajo plačana malica, plačan prevoz, bolniški ali letni dopust. In ravno zato obstaja toliko delovnih mest namenjenih študentskemu delu in ne rednim zaposlitvam. Ker so bolj poceni. Tako se študentom delavcem dogaja, da morajo kljub temu, da njihovo delo večkrat vsebuje vse lastnosti delovnega razmerja, še vedno delati preko študentske napotnice in jim tako ne pripadajo vse pravice, ki sicer pripadajo zaposlenim, in so primorani podaljševati status, če želijo obdržati službo, ali pa preprosto svoje delovno mesto prepustiti nekomu s statusom študenta.

Podobno velja tudi za honorarne delavce, delavce preko avtorskih pogodb in tiste, ki so prisiljeni odpreti s. p. Prekarna dela večkrat vsebujejo vse lastnosti delovnega razmerja, a seveda delodajalcu ni v interesu, da bi prekarce redno zaposlil (in jim s tem omogočil, da pridobijo osnovne delavske pravice), ker se mu preprosto ne splača. Zato je potrebno takšne ukrepe, kot je ta, ki ga bo vlada sprejela na področju študentskega dela, pozdraviti. Pomagajo namreč pri desegmentaciji trga delovne sile oz. zmanjšujejo konkurenčnost med delavci, kar v praksi pomeni, da tistim, ki za svoje delo prejemajo plačilo, ni potrebno pred delodajalcem tekmovati v tem, kdo bo svoje delo prodal ceneje in ugodneje za delodajalca in s tem brez konca pristajal na vse slabše življenjske pogoje. Socialna posledica večanja konkurenčnosti med vsemi, ki vstopajo ali pa so že na trgu dela, je skoraj neizogibno vse večji individualizem in razkroj številnih pozitivnih družbenih vezi, ki ne spadajo v nebrzdano samoizrabljajočo tekmo do dna.

Seveda pa le en ukrep na tem področju ni dovolj, vse vrste dela bi bilo potrebno enakovredno obdavčiti in poskrbeti, da vsem, ki delajo, pripadajo delavske pravice. Tako ni dovolj, da nam bodo študentom delavcem po novem pripadale nekatere osnovne pravice, ampak se je potrebno boriti za uveljavitev vseh delavskih pravic (plačana malica, prevoz, bolniški in letni dopust, pokojninsko in invalidsko zavarovanje …) za vse, ki delajo, ne glede na to, na kakšen način so zaposleni.

Pri študentskem delu pa je potrebno opozoriti še na eno anomalijo. To so zasebni posredovalci študentskega dela oz. študentski servisi. Le-ti ne počnejo popolnoma ničesar drugega kot to, da delo posredujejo, kljub temu pa še ustvarjajo velikanske dobičke. Od vsake študentske plače študentskim servisom pripada 3,8 %, ki bi jih lahko namenili za štipendije, študentske domove, ali pa bi bila preprosto urna postavka študenta višja. Posredovanje kakršnegakoli dela mora biti upravljano javno ter transparentno in popolnoma nepotrebno je, da na račun posredovanja dela nekdo ustvarja profite, če bi to delo lahko opravljala študentska organizacija, ki se financira iz koncesijskih dajatev študentskega dela. To pa odpre neko drugo, že znano problematiko…

Deli članek