Patriarhat je obstajal pred kapitalizmom, ni pa večen in nespremenljiv. Temelji na izkoriščanju žensk in njihovem podrejenem položaju v družbi in je sovpadal s pojavom zasebne lastnine. V 19. stoletju pa se je z nastopom industrijskega kapitalizma preoblikoval po njegovi meri.

Zaradi potrebe po večjem kopičenju kapitala se je vzpostavila institucija nuklearne patriarhalne družine s hraniteljskim modelom: mož, ki v javni sferi opravlja delo za mezdo, in žena, ki v zasebni sferi doma opravlja gospodinjsko delo in skrbi za otroke. V tem modelu kapitalistični patriarhat daje moškemu v družini pozicijo moči – ker dobiva mezdo in mu ni treba opravljati reproduktivnega dela, je kot patriarh v nadrejenem odnosu do žene in otrok, čeprav je na delovnem mestu v podrejenem odnosu do kapitalista in daleč od svobodnega človeka.

Reproduktivno delo, gospodinjsko in skrbstveno delo, je bilo s to umetno delitvijo  postavljeno v polje zasebnega in preneseno na ramena posameznic ter nam pripisano kot naravno delo iz ljubezni, za katerega ne potrebujemo priučenega znanja. Zato smo pogosto ravno ženske tiste, ki smo prisiljene najti “kompromis” med družinskimi obveznostmi in zaposlitvijo, reproduktivno delo pa je videno kot nepravo ali nevidno delo. Čeprav se nam danes zdi, da hraniteljski model postopoma izginja, ga institucionalna politika v obliki socialnih in davčnih mehanizmov države v resnici obnavlja in posodablja, da se ohrani delitev dela na zasebno in javno sfero.

Kapitalizem v vseh svojih oblikah utrjuje, krepi in poglablja patriarhat. Posledično smo ženske v kapitalističnem patriarhatu dvojno izkoriščane in zatirane, če pa smo v finančno privilegirani poziciji, lahko del tega izkoriščanja preložimo na druge ženske (hišne pomočnice, varuške, negovalke in oskrbovalke na domu), ki tovrstno delo opravljajo za mizerno plačilo ali pa na črno. Zato moramo biti kritične do liberalnega feminizma, ki ne obravnava razrednega položaj žensk in stremi k emancipaciji žensk le znotraj obstoječih izkoriščevalskih odnosov.

Osmega marca bomo protestirale proti kapitalističnem patriarhatu in pozasebljanju reproduktivnega dela. Vse delavke in delavci, študentke in študentje, moramo zagovarjati odpravo kapitalističnih družbenih odnosov, saj bomo le takrat vse ženske resnično svobodne. To pa lahko dosežemo samo s socialističnim feminizmom, zato je čas za organizirani upor delavstva in študentarije!