Študentje in ŠOU

Študentje smo specifičen segment družbe, ki uživa specifične dolžnosti in prednosti. V večini primerov imamo olajšave pri prehranjevanju, transportu, knjigah, bivanju, čas za širjenje znanja, védenja, izobraževanje, diskutiranje, preizpraševanje in ob tem kritiziranje. Na voljo imamo vsa sredstva za izoblikovanje pogleda na družbo; več sredstev kot uporabimo, bolj bo naš pogled izostren.

Žal pa kot posledica mnogih dejavnikov živimo v okolju, ki tega ne spodbuja. Od nas se najpogosteje pričakuje, da se bomo obnašali kot motivirani posamezniki, ki poskušamo s tekmovanjem doseči vsak svoj uspeh, ne da bi se ozirali na druge. Ravno preko drugih, preko trupel moramo hoditi, da bomo dokazali svojo motiviranost za boljšo (lastno) prihodnost. Po drugi strani se pričakuje, da bomo ravno sedaj mlade, “krizne” generacije tiste, ki bomo postavile podlago za prihodnost. ‘’Na mladih svet stoji’’ prepevajo, medtem ko nas malokdo spodbuja, da bi karkoli počeli v smeri izboljšanja sveta. Kritično mišljenje in preizpraševanje prevladujoče družbene ureditve ni opogumljeno, večkrat celo zatirano s podtonom – ničesar se ne da spremeniti – ali brigaj se zase in poskrbi za svojo (lastno) prihodnost. Na univerzah, ki naj bi bile izvor kritične misli in besede, se študentom preprečuje in celo prepoveduje organiziranje diskusij na tematike s politično noto – kot da bi dejansko obstajala kakršnakoli sfera družbenega, ki ni politična, kot da bi bilo mejo mogoče določiti na nearbitraren način. Ta dva pogleda, s katerima se srečujemo na dnevni bazi, sta drug z drugim v protislovju. Po eni strani naj bi bili pasivni in za nič zainteresirani, po drugi strani naj bi bili edini, ki lahko še kaj spremenimo. Za ostale generacije je namreč že prepozno. Nadaljuj z branjem “Študentje in ŠOU”

Kratek pregled ključnih škandalov na ŠOU

Izpostavljamo ključne škandale in dogodke preteklih nekaj let, zaradi katerih vemo, da trenutnim skupinam, ki delujejo znotraj študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ni za zaupati z upravljanjem sredstev, ki jih organizacija prejema prek našega dela. Prav tako jim ni za zaupati z upravljanjem potenciala, ki ga ta organizacija vsebuje. To ni študentsko organiziranje in to ni organizacija študentov! Nadaljuj z branjem “Kratek pregled ključnih škandalov na ŠOU”

Spremembe Zakona o skupnosti študentov

24. marca letos smo javnosti predstavili novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS). Zakon, ki ureja pravne okvirje delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), je bil namreč sprejet že davnega leta 1994 in od takrat – številnim aferam znotraj študentskih organizacij navkljub – ni bil nikoli dopolnjen. Zahtevam študentov po bolj transparentnem delovanju študentskih organizacij je prisluhnila le Združena levica in 20. aprila vložila novelo Zakona o skupnosti študentov v zakonodajni postopek.

Študentsko organiziranje je potrebno začeti sistemsko urejati. Trenutna ureditev spodbuja korupcijo ter goljufanje. V bližnji ter daljni preteklosti je na vseh OO ŠOS še vsako leto prihajalo do hudih nepravilnosti. Ne bi smelo presenečati, da zato nekatere študentske funkcionarje preganja državno tožilstvo, specializirano za gospodarski kriminal, v enem primeru je Interpol celo izdal mednarodno tiralico. Pri odločanju o noveli ZSkuS je zato potrebno upoštevati tudi strateško dimenzijo sprememb: študentska organizacija bo s sprejemom novele končno lahko postala vsebinsko avtonomna ter poslovodno transparentna. Mladi bodo tako dobili organizacijo, ki se ne bo velik del časa ukvarjala z mešetarjenjem z nepremičninami, izigravanjem volilnih pravilnikov ter kavbojskimi posegi v lastne akte, ampak bo imela čas za koristnejše delo.

Z naslednjim sklopom vprašanj in odgovorov vas želimo obvestiti o tem, kaj bi z novelo zakona radi uredili in zakaj so te rešitve potrebne. Nadaljuj z branjem “Spremembe Zakona o skupnosti študentov”

DOSadni ful

Dijaki v Republiki Sloveniji imamo zelo omejene možnosti političnega izražanja. Večina nas je premladih za glasovanje na volitvah. Večini politikov dijaki nismo prva prioriteta. Zato imamo sistemski mehanizem borbe za interese dijakov in za dijaško samoorganizacijo: Dijaško organizacijo Slovenije, ki v očeh politike zadošča, da nas odkljukajo, češ, saj imajo platformo. Na žalost večina dijakov sploh ne pozna te opcije. Nadaljuj z branjem “DOSadni ful”

Alter vodič

Študent_ka! Pozdravljen_a na začetku novega študijskega leta. Nekateri_e izmed vas prvič živite v Ljubljani, drugi_e pa jo boste morda spoznali_e še na kakšen drug način. Enega izmed pogledov na Ljubljano in življenje v tem mestu ti želimo predstaviti tudi mi, zato te 13-ega oktobra vabimo v Tovarno Rog na dogodek Et tu, Brucus?

Na brucovanju boš lahko spoznal_a kolektive, organizacije in skupine, ki razmišljajo ter delujejo izven okvirov, ki nam jih postavlja trenutna družbena ureditev. Iniciative, ki verjamejo, da bi bil svet res lahko drugačen in imajo tudi vizijo, kako doseči in ustvariti družbo, ki bo temeljila na solidarnosti.

Se vidimo!

Nadaljuj z branjem “Alter vodič”

Uvodnik

V rokah držite Iskrino glasilo o organiziranju. Pojem organiziranja je eden izmed najpomembnejših, a hkrati najbolj splošnih pojmov v socialistični politični teoriji ter eden izmed najbolj intuitivno sprejetih v aktivistični praksi. Zato ne preseneča, da smo se z njim ukvarjali že v eni izmed prejšnjih izdaj glasila in najbrž mu bomo pozornost namenili še v prihodnosti.

Po naše lahko organiziranje razumemo na vsaj dva načina:

(1) Če je organiziranje zgolj ena izmed politik – specifična praksa, ki jo v celoti naddoloča avtonomno polje političnega – je ukvarjanje z organiziranjem pogojeno z razumevanjem političnega. Organiziranje je tako tehnični element, ki je lahko uspešen zgolj, kolikor se podreja specifičnim zakonom političnega. Na eni strani imamo torej metafizični pojem političnega – avtonomno polje, ki naddoloča dogajanje družbe kot politične skupnosti. Na drugi strani imamo specifično politično prakso organiziranja, ki je lahko pravilna ali nepravilna, odvisno od tega, kako uspešno dešifrira zakonitosti političnega. Pojem političnega razpoznava politična filozofija.

(2) A politično ni nujno tudi primarno konstituirajoče. Lahko ga razumemo kot že konstituirano, že proizvedeno s strani zgodovinske prakse in političnega boja. Pojem političnega je po tej logiki zgodovinsko proizveden in je, kakor vsak družbeni pojem, plod zgodovinskega merjenja moči različnih družbenih skupin na poljih komunikacije, koordinacije in organizacije. Če je torej politično polje že produkt, zgodovinsko proizvedeno, potem organiziranje ni več tehnični element političnega, ampak strateški element razredne strategije konkretnih družbenih skupin.

Prvo razumevanje organiziranje uokvirja v obstoječe politične prakse. Drugo si ga drzne misliti kot proces formiranja samoregulativne družbe. Prvo predpostavlja nujnost avtonomne politične znanosti, ki lahko edina dešifrira zakonitosti političnega. Drugo predpostavlja nujnost enotnosti teorije in prakse, aplikacijo razuma na izkušnjo. Rečeno po Foucaultu – zgodovinsko kritiko naših lastnih meja.

Pričujoče glasilo se ukvarja pretežno s praktičnimi vidiki organiziranja. Uvodnik naj služi kot kratek zemljevid za teoretsko abstrakcijo, ki jo puščamo v domeni bralca_ke.

Mladi na papirju

Mladi nismo nikoli bili ravno katera izmed prioritet vlade – katerekoli vlade do sedaj. Temu primerno tudi mladinska politika v Sloveniji ni ravno dobro razvita. Mladinski sektor je sicer živahen, razgiban, organizacije delujejo in razvijajo mladinsko delo ter na svojem področju napredujejo. Mladi na splošno pa smo se vseeno še posebno v zadnjih letih, tudi zaradi krize – tako gospodarske kot politične – še številčneje soočali z najrazličnejšimi izzivi. Doseganje lastne avtonomije je oteženo. Nadaljuj z branjem “Mladi na papirju”

Študentsko življenje na Primorskem

Medijska komuna je projekt, ki je nastal na željo in pobudo študentov oddelka za Medijske študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Naš primarni cilj je vzpostaviti prostor, kjer bomo lahko izražali svoje misli, ideje in komentarje ter na ta način še koga spodbudili k aktivnemu razmišljanju in participaciji, tako v študijskem kot tudi v širšem družbenem življenju. Želimo si, da je to le začetek grajenja širše študentske skupnosti, ki bi vzpostavila pestro študentsko življenje na obali. V nadaljevanju bomo orisali razloge, iz katerih je vzklila potreba po vzpostavitvi Medijske komune, saj se verjetno tega ne bi lotili, če bi imeli relevanten glas, ki zastopa študente na UP.   Nadaljuj z branjem “Študentsko življenje na Primorskem”

INDE

Zasedba zapuščene tovarne se je zgodila spontano na dan parlamentarnih volitev tisto sončno oktobrsko nedeljo. Dovolj je bila ena nora ideja in nekaj telefonskih klicev, da se je zbrala ekipa in si ogledala nekaj potencialnih zapuščenih stavb v Kopru. Najbolj primeren je bil INDE. Naslednji vikend nas je bilo že več in začeli smo čistiti prostor in razmišljati o potencialu tega prostora. Takrat se nam je zdelo vse utopično, nihče od nas si ni upal sanjariti o prostoru, kjer bi lahko bili kreativni in svobodni. Nihče ni verjel, da bomo ustvarili prostor, ki bo imel večjo politično moč kot tisti moj neoddan glas. Nadaljuj z branjem “INDE”

Pasivizirani

Mladi so kreativni, če imajo dovolj pogojev in prostor, kjer se lahko izrazijo. Maribor kot mesto ponuja ogromno možnosti. Aktivnost je možna na različnih kulturnih, umetniških, športnih in drugih področjih, vendar kljub siceršnji pestri ponudbi za drugimi mesti močno zaostaja na področju humanistike in družboslovja. Posledica tega je, da se premalo poudarja kritično misel in spodbuja aktivizem. Da se mladi ne angažirajo, ne povežejo in ne izvajajo pritiskov na odločevalce na oblasti. To, da mladi ne izvajajo pritiskov, ki so nujni za soustvarjanje drugačne prihodnosti, je posledica splošne pasivizacije. Mladi niso pasivni, temveč so pasivizirani. Nadaljuj z branjem “Pasivizirani”