UVODNIK – Ideologija, januar 2015

Ameriški Pulitzerjevec in Nobelov literarni lavreat John Steinbeck (Vzhodno od raja, Ljudje in miši, idr.) je nekoč dejal, da socializem v ZDA nikoli ni zares pognal korenin, ker reveži ne pojmujejo sebe za izkoriščani proletariat, marveč za milijonarje v začasnih težavah. Zavedno ali ne je z izjavo dregnil ob fenomen, katerega učinke je vsak izmed nas že kdaj zaznal, čeprav jim verjetno v danem trenutku nismo posvetili posebne pozornosti.

Nadaljuj z branjem “UVODNIK – Ideologija, januar 2015”

Ideologija in individualizem

Ko danes govorimo o ideologiji, govorimo večinoma o skupku osebnih vrednot in političnih nazorov, ki naj bi bili rezultat nekega nerazumevanja dejanskosti oziroma zamegljenosti uma, namerne ali nenamerne manipulacije. Ideologija naj bi bila torej leča, ki nam zakriva jasen pogled na dejanskost. Vendar je takšna definicija ideologije nezadostna. Predpostavlja namreč, da obstaja neko tehnično, izvenideološko stanje, neka pozicija, ki lahko svet vidi tak kakršen je v resnici, kakršen je sam zase, se pravi neodvisno od nas, njegovih opazovalcev, in ki lahko zato služi kot orodje za sprejemanje odločitev, ki so koristne in pravilne za vse družbene skupine. Čeprav se na prvi pogled res zdi, da je svet od nas, izoliranih posameznikov neodvisen (konec koncev nam to kažejo znanstvena dognanja v naravoslovju, znanstveni zakoni in tehnološki napredek), pa je že sama predpostavka o izoliranem posamezniku vprašljiva in ideološka. Zelo posplošujoče je namreč na družbene fenomene gledati tako, kot da imamo na eni strani individuum, ki ima neke gone, potrebe, neko naravo in se giblje po njenih zakonih, na drugi pa družbena pravila, ki se morajo prilagoditi tej naravi posameznikov, da bodo optimalno odgovarjala vsem. Ker je po našem mnenju ravno predpostavka tega izoliranega posameznika in njegove narave najočitnejši primer pasivnega sprejemanja vladajoče ideologije, si jo poglejmo pobliže.

Nadaljuj z branjem “Ideologija in individualizem”

Rektor Svetlik s statutom nad študente in pedagoge

Pred kratkim je v javnost prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani. Spremembe, ki jih uvaja, so tako problematične, da je o njih potrebno obširneje spregovoriti. Pozornemu opazovalcu sprememb visokega šolstva osnutek statuta najverjetneje ne more predstavljati presenečenja, saj je v skladu s trendi privatizacije in komercializacije javnih storitev širom po svetu. Natančno namreč posnema preoblikovanje univerze po značilnem neoliberalnem modelu in se v veliki meri naslanja na predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki smo ga aprila lani na dvatisočglavem protestu zavrnili tako študentke in študentje, kot tudi akademska skupnost in sindikati.

Nadaljuj z branjem “Rektor Svetlik s statutom nad študente in pedagoge”

Ustavimo TTIP, CETA in TiSA!

V zadnjem času so veliko prahu dvignila razkritja podrobnosti novih mednarodnih prostotrgovinskih sporazumov TTIP, CETA in TiSA. Enajstega oktobra so v okviru vseevropskega dneva akcije po vsej evropski celini (tudi v Ljubljani) potekali protesti, sporazumi pa so predmet kritik tudi na mnogih javnih tribunah in okroglih mizah. Po spletu krožijo peticije proti vsem trem sporazumom, mednarodno peticijo proti TTIP in CETA je podpisalo že skoraj milijon Evropejcev, v slovenščini pa kroži tudi različica peticije proti TiSA.

Nadaljuj z branjem “Ustavimo TTIP, CETA in TiSA!”

Študent, prekarec, delavec: spremembe ureditve študentskega dela

V duhu novih varčevalnih ukrepov oz. rebalansa proračuna za leto 2015 so bile uvedene tudi spremembe na področju študentskega dela. Konec novembra je ŠOS (Študentska organizacija Slovenije) podpisala dogovor z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede sprememb študentskega dela. Tako bodo po novem študentje, ki delajo, pridobili nekaj pomembnih socialnih pravic, ki delu pripadajo. Gre za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uvedbo minimalne urne postavke (ki je bila ob uvedbi plačevanja prispevkov nujna, sicer bi dodatna obdavčitev po vsej verjetnosti pomenila toliko nižje plačilo za študente). Minimalna urna postavka je postavljena pri 4,5 €, ampak je v to vsoto vštet tudi tisti del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga krijejo študentje sami, torej je neto minimalna urna postavka 3,8 €. Drugi del prispevkov (za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu) bodo krili delodajalci.

Nadaljuj z branjem Študent, prekarec, delavec: spremembe ureditve študentskega dela”

Ideološki pogled na privatizacijo: moje, tvoje, naše?

Ne moremo govoriti o privatizaciji, ne da bi omenili, da hodi z roko v roki z neoliberalizmom in njegovo ideologijo. V današnjem času velikokrat slišimo besedo svoboda kot ideal, ki mu moramo nujno in pod vsakim pogojem slediti. Še prevečkrat pa ljudje zamenjujemo pojem svobodnega trga z osebno svobodo, v tem primeru pa ideje neoliberalizma postajajo le ideološki konstrukti, ki opravičujejo vsa nepremišljena dejanja, še posebej ko govorimo o nepremišljenem privatiziranju.

Nadaljuj z branjem “Ideološki pogled na privatizacijo: moje, tvoje, naše?