Uvodnik

V rokah držite Iskrino glasilo o organiziranju. Pojem organiziranja je eden izmed najpomembnejših, a hkrati najbolj splošnih pojmov v socialistični politični teoriji ter eden izmed najbolj intuitivno sprejetih v aktivistični praksi. Zato ne preseneča, da smo se z njim ukvarjali že v eni izmed prejšnjih izdaj glasila in najbrž mu bomo pozornost namenili še v prihodnosti.

Po naše lahko organiziranje razumemo na vsaj dva načina:

(1) Če je organiziranje zgolj ena izmed politik – specifična praksa, ki jo v celoti naddoloča avtonomno polje političnega – je ukvarjanje z organiziranjem pogojeno z razumevanjem političnega. Organiziranje je tako tehnični element, ki je lahko uspešen zgolj, kolikor se podreja specifičnim zakonom političnega. Na eni strani imamo torej metafizični pojem političnega – avtonomno polje, ki naddoloča dogajanje družbe kot politične skupnosti. Na drugi strani imamo specifično politično prakso organiziranja, ki je lahko pravilna ali nepravilna, odvisno od tega, kako uspešno dešifrira zakonitosti političnega. Pojem političnega razpoznava politična filozofija.

(2) A politično ni nujno tudi primarno konstituirajoče. Lahko ga razumemo kot že konstituirano, že proizvedeno s strani zgodovinske prakse in političnega boja. Pojem političnega je po tej logiki zgodovinsko proizveden in je, kakor vsak družbeni pojem, plod zgodovinskega merjenja moči različnih družbenih skupin na poljih komunikacije, koordinacije in organizacije. Če je torej politično polje že produkt, zgodovinsko proizvedeno, potem organiziranje ni več tehnični element političnega, ampak strateški element razredne strategije konkretnih družbenih skupin.

Prvo razumevanje organiziranje uokvirja v obstoječe politične prakse. Drugo si ga drzne misliti kot proces formiranja samoregulativne družbe. Prvo predpostavlja nujnost avtonomne politične znanosti, ki lahko edina dešifrira zakonitosti političnega. Drugo predpostavlja nujnost enotnosti teorije in prakse, aplikacijo razuma na izkušnjo. Rečeno po Foucaultu – zgodovinsko kritiko naših lastnih meja.

Pričujoče glasilo se ukvarja pretežno s praktičnimi vidiki organiziranja. Uvodnik naj služi kot kratek zemljevid za teoretsko abstrakcijo, ki jo puščamo v domeni bralca_ke.

Mladi na papirju

Mladi nismo nikoli bili ravno katera izmed prioritet vlade – katerekoli vlade do sedaj. Temu primerno tudi mladinska politika v Sloveniji ni ravno dobro razvita. Mladinski sektor je sicer živahen, razgiban, organizacije delujejo in razvijajo mladinsko delo ter na svojem področju napredujejo. Mladi na splošno pa smo se vseeno še posebno v zadnjih letih, tudi zaradi krize – tako gospodarske kot politične – še številčneje soočali z najrazličnejšimi izzivi. Doseganje lastne avtonomije je oteženo. Nadaljuj z branjem “Mladi na papirju”

Študentsko življenje na Primorskem

Medijska komuna je projekt, ki je nastal na željo in pobudo študentov oddelka za Medijske študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Naš primarni cilj je vzpostaviti prostor, kjer bomo lahko izražali svoje misli, ideje in komentarje ter na ta način še koga spodbudili k aktivnemu razmišljanju in participaciji, tako v študijskem kot tudi v širšem družbenem življenju. Želimo si, da je to le začetek grajenja širše študentske skupnosti, ki bi vzpostavila pestro študentsko življenje na obali. V nadaljevanju bomo orisali razloge, iz katerih je vzklila potreba po vzpostavitvi Medijske komune, saj se verjetno tega ne bi lotili, če bi imeli relevanten glas, ki zastopa študente na UP.   Nadaljuj z branjem “Študentsko življenje na Primorskem”

INDE

Zasedba zapuščene tovarne se je zgodila spontano na dan parlamentarnih volitev tisto sončno oktobrsko nedeljo. Dovolj je bila ena nora ideja in nekaj telefonskih klicev, da se je zbrala ekipa in si ogledala nekaj potencialnih zapuščenih stavb v Kopru. Najbolj primeren je bil INDE. Naslednji vikend nas je bilo že več in začeli smo čistiti prostor in razmišljati o potencialu tega prostora. Takrat se nam je zdelo vse utopično, nihče od nas si ni upal sanjariti o prostoru, kjer bi lahko bili kreativni in svobodni. Nihče ni verjel, da bomo ustvarili prostor, ki bo imel večjo politično moč kot tisti moj neoddan glas. Nadaljuj z branjem “INDE”

Pasivizirani

Mladi so kreativni, če imajo dovolj pogojev in prostor, kjer se lahko izrazijo. Maribor kot mesto ponuja ogromno možnosti. Aktivnost je možna na različnih kulturnih, umetniških, športnih in drugih področjih, vendar kljub siceršnji pestri ponudbi za drugimi mesti močno zaostaja na področju humanistike in družboslovja. Posledica tega je, da se premalo poudarja kritično misel in spodbuja aktivizem. Da se mladi ne angažirajo, ne povežejo in ne izvajajo pritiskov na odločevalce na oblasti. To, da mladi ne izvajajo pritiskov, ki so nujni za soustvarjanje drugačne prihodnosti, je posledica splošne pasivizacije. Mladi niso pasivni, temveč so pasivizirani. Nadaljuj z branjem “Pasivizirani”

ŠOUM

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je stanovska skupnost študentov mariborske univerze. Organizirana je na podlagi Zakona o skupnosti študentov, sprejetega leta 1994. ŠOUM je namreč ena izmed podorganizacij Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), drugi dve sta še ŠOU v Ljubljani ter ŠOU na Primorskem. Poslanstvo ŠOUM-a je menda »celostno zadovoljevanje potreb študentov, z razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti in z vodenjem študentske politike.« Tako so zapisali na svojo uradno spletno stran, vendar bi se z napisanim težko strinjali. Menimo, da je ŠOUM organizacija, ki sploh ne zastopa interesov študentk in študentov, ampak zgolj zasebne interese posameznikov, ki imajo pri organizaciji določeno funkcijo. Zdi se, da je vrhunec ŠOUM-ovega delovanja organiziranje študentskih zabav, pohodov na Kalvarijo ter prirejanje Seksoslovij, kamor vabijo Angelco Likovič, na koncu pa pornozvezdniki v živo seksajo na odru. Ponudba kakršnihkoli drugih vsebin, ki bi bile za študente veliko pomembnejše, je precej pičla. Nadaljuj z branjem “ŠOUM”

»Delavska podjetja« in organizacija levice

V tem prispevku se bomo vprašali o še enem pomembnem vidiku organizacije: o možnostih alternativnih oblik organizacije v gospodarstvu. Pomembna tema, ki jo načenja leva politika, je namreč nadzor nad sredstvi, s katerimi delamo in ustvarjamo novo bogastvo (produkcijska sredstva). Socialistična teorija teži k temu, da bi produkcijska sredstva prešla v upravljanje delavskega razreda, s čimer bi delavci kot večina prebivalstva pridobili moč za prevzemanje ekonomske in tudi politične oblasti. Za gibanja, ki si prizadevajo za takšne družbene spremembe, utegnejo biti aktualni primeri podjetij v lasti zaposlenih, ki jih že danes upravljajo zaposleni delavci neposredno in/ali z demokratično izvoljenim vodstvom (delavske zadruge oziroma kooperative, delničarstvo zaposlenih, d. o. o.-ji v lasti zaposlenih …). Nadaljuj z branjem “»Delavska podjetja« in organizacija levice”