O ŠTUDENTSKI SITUACIJI

 

Ljubljana, 19. maj 2022

 

O ŠTUDENTSKI SITUACIJI

Izjava gibanj Študentske fronta, Študentski domovi študentkam in študentom, Akademski kolegij študentom in Rezistenca ter Društva Iskra

 

Pozdravljene, pozdravljeni.

 

Opozoriti vas želimo na akutno pereče študentske probleme, ki jim poročanje osrednjih medijev žal namenja manj pozornosti. To je krivda tako v zadnjih dveh letih nefunkcionalnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot tudi oziroma predvsem dlje trajajočega netransparentnega delovanja Študentske organizacije Slovenije, ki svojo vlogo predstavniškega organa opravlja mizerno slabo.

 

Z gibanjem Študentska fronta smo začele o študentskih stiskah aktivno opozarjati v času epidemije covida-19 in študija na daljavo, ko smo se kot samoorganiziran kolektiv tudi oblikovale. Pred Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport smo organizirale več protestnih študentskih skupščin. Delujemo kot skupek kolektivov, ki iz različnih zornih kotov naslavljamo mnogotere študentske stiske – z iniciativo Študentske domove študentkam in študentom ozaveščamo javnost o študentski stanovanjski stiski, pri Akademski kolegij študentom zahtevamo nadaljnje bivanje študentk in študentov v študentskem domu tudi po prenovi zgradbe, v Rezistenci pa zahtevamo varno študijsko okolje brez spolnega nasilja. V Društvu Iskra o problemih, ki zadevajo študentke in študente, opozarjamo že od leta 2012. Množičen nastanek študentskih iniciativ v zadnjem času pa jasno signalizira naraščajočo stisko študentske populacije.

 

Te dni je bodoča vlada ravno v procesu podpisovanja koalicijske pogodbe, ki o problematikah naše starostne skupine pravi, da bodo pri oblikovanju politik sledili načelu »Nič o mladih brez mladih«. Kot skupek kolektivov, ki o študentskih stiskah v zadnjih letih še največ opozarjamo, pričakujemo, da nas bo bodoča oblast razumela kot enakopravne sogovornike.

 

Za vse v nadaljevanju izpostavljene probleme študentske populacije dodajamo pomembno opozorilo, da namenjanje sredstev za določene zavode, sklade ali projekte ni dovolj. Nujno je poskrbeti, da se projekti tudi izvajajo! Stanovanjski sklad ima trenutno na primer problem porabe sredstev za gradnjo luksuznih stanovanj namesto študentskih domov, štipendijski sklad pa vsega proračuna za Zoisove štipendije sploh ne razdeli, ker so kriteriji za pridobivanje previsoki.

 

Študentski problemi so že dlje trajajoči, zato se nam zdijo že skorajda večni: to so prenizke in mizerne štipendije, previsoke stanarine, diskriminacija študentov tujcev in netransparentno delovanje študentskih organizacij. Študentska populacija pa mora biti razumljena kot pomemben gradnik družbenega napredka in del akademske skupnosti, ki jo tudi sooblikuje. Socialno-ekonomski položaj študentk in študentov je odraz družbenega položaja univerze in družbenega ugleda znanja!

 

Pred dnevi smo o nezavidljivem položaju opozarjale stanovalke in stanovalci študentskega doma Akademski kolegij in v iniciativi Akademski kolegij študentom; trenutni direktor javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, Tomaž Pečnik, namreč ne namerava zaprositi MIZŠ in Mestne občine Ljubljana za ponovno podaljšanje najemne pogodbe za samo zgradbo. Študentke in študenti so o nameri po zaprtju študentskega doma izvedele mesec dni pred izpitnim obdobjem in štiri mesece pred iztekom študijskega leta.

 

Zaradi hitro rastočih cen na privatnem trgu se povpraševanje po bivanju v študentskih domovih veča, saj si vedno večje število študentk bivanja drugje ne more privoščiti. Posledica tega so dolge čakalne liste za vselitev, ki so vsako leto daljše – v letošnjem študijskem letu je bilo še v začetku maja število čakajočih 197. Zaprtje Akademskega kolegija bi do ležišča znotraj ŠDL prikrajšalo kar za 206 študentk in študentov, ki jih dom trenutno nudi.

 

Po zaključenem denacionalizacijskim postopku v letu 2018 je lastništvo Akademskega kolegija prešlo v roke Mestne občine Ljubljana, vendar sta MOL in ŠDL v letu 2019 podpisala Pismo o nameri, ki je omogočilo pravno podlago in postavitev izhodišč za ureditev nadaljnje uporabe doma. Od 2019 se tako najemna pogodba za rabo Baragovega semenišča Akademskega kolegija podaljšuje le za eno študijsko leto vnaprej. Več kot 200 študentk in študentov se že zadnja tri leta ob izteku vsakega študijskega leta potiska v negotov položaj, na kar ne pristajamo več.

 

Zahtevamo, da se najemno pogodbo za dela zgradbe v Akademskem kolegiju podaljša do zagotovitve novih študentskih kapacitet znotraj zavoda ŠDL, to je do zagotovitve sredstev in izgradnje novega študentskega doma na Roški (predviden pričetek gradnje 2024). Od javnega zavoda ŠDL pričakujemo, da bo kot upravitelj zgradbe izvajal najnujnejša dela in v dogovoru s pristojnim ministrstvom priskrbel zadostna finančna sredstva za zagotavljanje ustrezne varnosti za stanovalce. Zahtevamo, da se Akademski kolegij tudi po obnovi ohrani kot študentski dom, saj potrebujemo dodatne bivalne kapacitete in ne njihove okrnitve.

 

Simptom nezmožnosti javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, da bi zagovarjali interese študentstva, se kaže že v problematični sestavi sveta zavoda ŠDL, znotraj katerega imajo stanovalke in stanovalci občutno manjšo moč od zaposlenih. Svet zavoda trenutno sestavlja pet članov, od tega zgolj en član študentskega sveta stanovalcev, eden iz vrst zaposlenih, trije člani pa so imenovani na predlog ministrstva. Do znižanja števila članov v svetu zavoda z devet na pet je prišlo v času druge Janševe vlade. Pred tem so pri upravljanju ŠDL imeli besedo še predstavnik Študentske organizacije Ljubljana ter predstavnik Univerze v Ljubljani, predstavnik mestne občine ter skupno dva predstavnika zaposlenih pri ŠDL.

 

Zahtevamo večjo moč odločanja znotraj struktur ŠDL, natančneje spremembo sestave organa upravljanja zavoda ŠDL v svetu zavoda. Zahtevamo večje število študentskih predstavnikov.

 

V ŠDL je kronično premalo postelj za trenutne razmere. »Najnovejše« javne študentske domove se je v Ljubljani zgradilo davnega leta 2006, nekateri domovi pa so prepotrebni obnove. Gradnjo subvencioniranih bivalnih kapacitet potrebujemo zdaj in ne šele čez neznano število let. V študentskem domu v letu 2021 živi le vsak peti študent, več kot 80 % študentov UL pa najema na trgu ali biva v zasebnih študentskih domovih. Glede na trenutne kapacitete bi v največjem slovenskem univerzitetnem mestu potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč, za zdaj pa sta za gradnjo študentskih domov predvideni le dve lokaciji, Litostroj in Roška. Zgradba na Roški je v prostor že umeščena, njena izgradnja pa se napoveduje za leto 2027. Pri iskanju novih možnih lokacij za gradnjo študentskih domov naj bodo ti umeščeni v bližino fakultet in druge študijske infrastrukture in ne izrinjeni na obrobje mesta. Pri izgradnji novih bivalnih kapacitet naj se upošteva tudi zanimanje za enoposteljna ležišča.

 

Stanarine za stanovanja na najemniškem trgu zaradi platformnega turizma rastejo v nebo, po napovedih uprave zavoda Študentski dom Ljubljana pa se zaradi visokih stroškov energentov zviševanja kmalu obetajo tudi v študentskih domovih.

 

Zahtevamo omejitev najvišjih možnih najemnin na najemniškem trgu. Zahtevamo višje subvencije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oz. novonastalega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za študentske domove in gradnjo novih študentskih domov. Število novih objektov mora biti v skladu s potrebami tudi precej višje od trenutno predvidenih.

 

Slovenske študentke in študenti so po zadnji raziskavi Evroštudent eni izmed najbolj ekonomsko ogroženih izmed vseh držav OECD. Štipendije so v primerjavi z življenjskimi stroški absolutno prenizke: povprečna državna štipendija je leta 2021 znašala samo 112 evrov, kar je 500 evrov manj, kot so znašali minimalni življenjski stroški leta 2016. Štipendije se leta in leta niso zvišale, medtem pa se morajo študentke vse bolj posluževati študentskega dela, da lahko študirajo in preživijo. Raziskava nam tudi pove, da znaten delež teh študentk finančno pomaga vzdrževati tudi svojo družino.

 

Zahtevamo zvišanje štipendij v vsaj prvih treh dohodkovnih razredih in uskladitev z realnimi osnovnimi življenjskimi stroški. Zahtevamo nadaljnje spremljanje stanja položaja študentstva v sodelovanju z raziskavo Evroštudent, kar je bilo sicer pod zadnjo Janševo vlado prekinjeno.

 

Lansko poletje je bil sprejet nov Zakon o tujcih, ki je uvedel dodatne finančne prepreke za vse tuje študentke in študente, ki niso iz držav članic Evropske unije. Če so morale prej študentke dokazovati, da jih nekdo lahko mesečno finančno podpira, je z implementacijo tega zakona prišel v veljavo pogoj, da mora imeti študentka na začetku vsakega študijskega leta na bančnem računu približno 5.000 evrov.

 

Nov način preverjanja zadostnih finančnih sredstev za začasno bivanje v Sloveniji predstavlja za študentke in študente oviro pri nadaljevanju študija; prenekateri so morali študij predčasno zaključiti. Internacionalizacija očitno ni bila ena od prioritet ministrstva na področju visokega šolstva.

 

Zahtevamo ukinitev sprememb Zakona o tujcih in vsaj povrnitev v prejšnje stanje. Zahtevamo štipendiranje in možnost prebivanja v študentskih domovih tudi za študentke in študente tujce.

 

V raziskovalno-aktivistični skupina Rezistenca smo med novembrom 2020 in majem 2021 izvajale anketo o razširjenosti spolnega nasilja v visokošolskih izobraževalnih institucijah. Potreba po raziskavi se je pokazala ob spremljanju individualnih zgodb spolnega nasilja na fakultetah, cilj raziskave pa je bil v prvi vrsti prekinitev molka. Na Univerzi v Ljubljani se je problematika v znatni meri izboljšala s sprejetjem Pravilnika o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju. Z aprilskim sprejetjem ZUPŠ-1 pa je bil sprejet tudi člen, ki prepoveduje spolno nadlegovanje v vseh izobraževalnih visokošolskih institucijah. Posebno obravnavo bi potrebovala še ureditev področja študentskih domov, saj je v slednjih spolno nadlegovanje še nenaslovljeno in ni vzpostavljenih uspešnih mehanizmov za preprečevanje.

 

Zahtevamo implementacijo pravilnikov tudi na preostalih visokošolskih ustanovah in varno bivanje v študentskih domovih brez spolnega nasilja in nadlegovanja.

 

Študentsko delo naj bi bilo občasno in začasno delo, postaja pa nujen socialni korektiv, da lahko študentke in študenti sploh preživijo in študirajo, hkrati pa je tudi priložnost za njihovo izkoriščanje . Zaradi prekarne narave študentskega dela se na študentke nanašajo samo nekateri deli Zakona o delovnih razmerjih, ki imajo večinoma opraviti z omejevanjem delovnega časa, nočnih izmen in določanja časa za odmor in malico. Širši posegi v socialno državo naj zmanjšajo samo potrebo po študentskem delu (čeravno je njegov obstoj brez res korenitih sprememb še vedno nujen), hkrati pa za ureditev študentskega dela bodočo vlado pozivamo:

 

  • naj delavskim pravicam študentk doda pravico do bolniške odsotnosti, da so lahko z izkazanim zdravniškim potrdilom, ekvivalentnim zdravniškemu listu redno zaposlenih, upravičene do odsotnosti brez finančnega nadomestila. Zaenkrat je odsotnost zaradi bolezni stvar dogovora med delodajalcem in študentko, kar mnoge sili v delo, ko so bolane, saj bi sicer izgubile delovno mesto. Hkrati pozivamo, naj se razmisli o uvedbi plačanih potnih stroškov za študentsko delo;

 

  • naj jasno omeji delovni čas, ki se kvalificira kot študentsko delo. Kljub statusu občasnega in začasnega dela se s splošno fleksibilizacijo trga dela in izgubo varnih delovnih mest pogosto uveljavlja praksa, po kateri študentke delajo po osem ur na dan, vsak delovnik v tednu. Tako delujejo v prikritem delovnem razmerju in bi si jasno zaslužile pogodbo o zaposlitvi in pripadajoče pravice;

 

  • naj ponovno premislijo funkcijo in smiselnost študentskih servisov. Ti naj bi kot organizacija z javnim pooblastilom in delnim javnim financiranjem delovali v javnem interesu, namesto tega pa študentke poročajo o neučinkovitih praksah nadziranja, da podjetja, ki študentska delovna mesta oglašujejo na njihovih spletnih straneh, dejansko upoštevajo delavske pravice. Tudi ob prijavah kršitev, ki so sistemske narave, se »moderacija« med študentko in delodajalcem pogosto ustavi pri obvestilu delodajalcu, naj nelegalno napako popravi. Hkrati bi morala biti po našem mnenju ena izmed glavnih nalog zavoda, ki študentki izda napotnico za delo, tudi ta, da jo obvešča o njenih pravicah. Tega študentski servisi ne počnejo, zato študentke v veliki večini niti ne prepoznajo izkoriščevalskih in nelegalnih praks, ko se z njimi prej ali slej srečajo. Vlado pozivamo, naj razmisli o izločitvi nepotrebnega posrednika med študentkami in delodajalci in naloge študentskih servisov preseli na Zavod za zaposlovanje, ki naj ga ustrezno kadrovsko in finančno okrepi;

 

  • naj poskrbi za nadzor in uveljavljanje delavskih pravic, ki pripadajo študentski delavki. Tudi če je študentka obveščena o svojih pravicah in ob kršitvah delodajalca prijavi delovni inšpekciji, je delovna inšpekcija trenutno dovolj kadrovsko in finančno podhranjena, da velika večina prijav ostane neraziskanih in nerazrešenih.

 

Študentsko delo mora biti regulirano in upoštevanje delavskih pravic študentk nadzorovano!

 

Študentska organizacija Slovenije in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta se izkazali za katastrofalno slabi predstavniški telesi študentske skupnosti. V času covida-19 in pandemičnih stisk študentk se nista dovolj zavzemali za naše interese, financiranja in prostora pa nista bili pripravljeni nameniti organizacijam in pobudam, ki so se s stisko študentk dejansko spopadale (Fundacija Študentski tolar, Društvo Duh časa in drugi). Problem pa je širši kot le politično zastopstvo v času pandemije. Z netransparentnimi finančnimi praksami pri plačah administracije in vodstva ter zavodih študentske organizacije se ogromne količine študentskega denarja, pridobljene iz obdavčitve študentskega dela, porabljajo za partikularne interese in individualno okoriščevanje. Pozivamo, naj nova vlada poskrbi za:

 

  1. transparentnost študentskih organizacij

 

ŠOS je bila pravno prepoznana kot oseba javnega prava, a se po besedah njenih funkcionarjev še vedno dojema kot »oseba napol javnega prava« in v skladu s tem s svojimi pogodbami in nakazili ni ustrezno transparentna. Pozivamo, naj pristojno ministrstvo v novi sestavi zavzame javno stališče in pripozna študentsko organizacijo kot osebo javnega prava, ki mora zagotavljati javnost določenih ključnih dokumentov, hkrati pa naj neka mera transparentnosti velja tudi za zavode, ki so »člani družine ŠOU«, saj vanje najpogosteje ponika študentski denar. Zavode študentske organizacije naj se vpiše v Erar.

 

  1.  neodvisno nadzorno vejo oblasti

 

Študentska organizacija ima prakso nastavljanja kadrov svojih lastnih članov v nadzorne organe ali pa kar ukinjanje le-teh. Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije naj v prihodnje nad posli študentske organizacije izvajata poostren nadzor.

 

  1. prerazporeditev davkov študentskega dela

 

Ob zaostreni stanovanjski problematiki in prenizkih štipendijah ni smiselno, da bi študentska organizacija prejemala tako velik odstotek davka, pobranega od študentskega dela. 10 do 11 milijonov letno za primarno zagotavljanje kulturnih dogodkov (katerih kvaliteta in pogosto celo samo izvajanje sta vprašljiva) se zdi spričo eksistencialne stiske študentov nesmiselno razporejen denar. Pozivamo, naj nova vlada ponovno premisli prerazporejanje sredstev, pridobljenih z davkom na študentsko delo.

 

  1. nemoteno delovanje Radia Študent

 

Za Radio Študent, ki je nepridobiten in neodvisen medij, se sredstva krčijo na račun pristranske obravnave v primerjavi s preostalimi zavodi ŠOU v Ljubljani. Poleg finančnega izčrpavanja se ŠOU vtikuje tudi v interno kadrovsko politiko RŠ. S prekinitvijo 11. redne seje študentskega zbora smo priča sabotiranju pravne ureditve položaja nevladne organizacije RŠ, ki je sicer nujno potrebna za pridobivanje donacijskih in projektnih sredstev. Potrjevanje sprememb Akta o ustanovitvi RŠ je pomembno za ohranitev statusa medija v javnem interesu; 31. marca pa je že potekel rok za uskladitev internih aktov z zakonom o nevladnih organizacijah. Radiu Študent torej tečejo dnevi, ko mu bo odvzet status nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, ki mu ga je podelil Urad za mladino pri MIZŠ.

 

Dostop do izobraževanja in raziskovanja ne sme biti omejen zgolj za finančno privilegirane posameznike in posameznice. Študij je pravica. Znanje naj bo dostopno vsem!

 

Študentska Fronta, Študentske domove študentkam in študentom, Akademski kolegij študentom, Rezistenca, Društvo Iskra

 

Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti?

Še eno leto je naokoli, pred nami je 8. marec. Še vedno povsod vztrajajo rože, ki nam bodo v družbi čokolade “polepšale naš praznik”, še vedno pa tudi vztraja nasilje nad ženskami. Spolno nasilje je namreč najočitnejši in najnevarnejši izraz patriarhata. Že četrto leto zapored opozarjamo, da čeprav kot družba načelno zavračamo vsakršno nasilje, še posebej spolno nasilje, nasilje nad ženskami in otroki, pa so v vsakdanji realnosti prakse, ki to problematiko naslavljajo, žal še zmeraj nezadostne.

Vse dokler je spolno nasilje nekaj, kar v manjši ali večji meri občuti tekom svojega življenja prav vsaka ženska, se ne smemo sprenevedati, da res živimo v družbi, ki v enaki meri spoštuje vse člane in članice, in vsem omogoča enake možnosti sodelovanja. Kljub temu, da nasilje na načelni ravni zavračamo, je zelo očitno, da nismo naredili/e dovolj, da bi ob konkretnih primerih nasilja primerno reagirali/e, zavarovali/e žrtev in sankcionirali/e storilca. Zato se bomo letos že tradicionalno zbrale 8. marca na Kongresnem trgu, kjer bomo izpostavile najbolj pereče težave, s katerimi se ženske soočamo.

Ob letošnjem 8. marcu smo pripravile kratek priročnik, ki svetuje, kako ravnati v primerih spolnega nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Pripravljen je tako, da je primeren za tiskanje na vseh tiskalnikih in tako vse pozivamo, da ga natisnete za svoje delovno okolje in ga prosto objavljate na svojih spletnih straneh in drugih kanalih.

Se vidimo 8. marca na Kongrescu!

https://www.facebook.com/events/200741884321853/

Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti?

Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!

Republika Slovenija se pripravlja na sprejetje tudi neobvezujočih določb evropske Direktive (EU) 2016/810 EP in Sveta z dne 11. 5. 2016 in njihovo implementacijo v Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Neobvezujoče določbe Direktive se med drugim nanašajo na “izboljšanje in poenostavitev pogojev” za vstop in prebivanje tujk in tujcev, ki bodo v Sloveniji prebivali zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja dela varuške au pair: lažja gospodinjska dela in skrb za otroke.

V obrazložitvi predloga predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pojasnjuje, da sta bili med kategorije tujcev, za katere se zakon ne uporablja, uvrščeni dve novi, in sicer prostovoljci in varuške au pair. Kot pojasnjuje predlagatelj, te kategorije tujcev zaradi narave opravljanja dela in svojega statusa ne vstopajo na slovenski trg dela in regulacija s strani predmetnega zakona naj ne bi bila potrebna. Nadaljuj z branjem “Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!”

Sovraštvo niso le besede – mobilizacija proti izkoriščanju in dominaciji

Kaj je strah? Strah je odziv na izkoriščanje, nasilje in dominacijo. Kdaj se strah pojavi? Ko smo nemočni. Četrtkov shod ‘Brez strahu – proti politikam sovraštva’ (ki ga, mimogrede, kljub napačnim zapisom v medijih, ni soorganizirala Iskra) nagovarja vse, v katerih se je zbudil strah, medtem ko opazujemo zaostrovanje različnih oblik izkoriščanja in prevlade. Vse, ki nas straši pronicanje sovraštva v javni diskurz druži isti cilj – ustaviti naraščajoči prodor skrajne desnice. Vendar pa skrajna desnica ni prisotna zgolj v javnem diskurzu. Njena logika je že dlje časa prisotna v vsem tkivu naše civilne in politične družbe in v mnogih praksah, ki so del vse institucionalizirane politike. Odkrito podpihovanje sovraštva političnih strank desnega spektra je le njen najbolj očiten in simptomatičen del. A prvotno je njena logika prisotna v žici na naši južni meji, v utopljenih truplih, ki jih ima na vesti levosredinska vlada, v razrednih ofenzivah na javne storitve, ki izkoriščane potiska še bolj na rob družbe, v še večjo bedo. V varčevalnih politikah, ki krivdo za krizo naprtijo na pleča delovnih množic. Skratka v etatistični logiki meščanske demokracije, ki sovražne ukrepe maskira v “nacionalne interese”, “varnostne potrebe” in “common sense”. Nadaljuj z branjem “Sovraštvo niso le besede – mobilizacija proti izkoriščanju in dominaciji”

PODPORA STAVKI DELAVCEV IN DELAVK PODJETJA ERICO VELENJE

V Iskri izrekamo polno podporo stavki, ki jo delavci in delavke podjetja Erico Velenje d.o.o. organizirani/e v sindikat Skei Erico napovedujejo za torek, 29. maja. Stavko organizirajo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi štirim delavcem/kam, predsedniku sveta delavcev in trem sindikalno aktivnim delavcem/kam, poleg tega pa zahtevajo še zvišanje minimalne plače in ureditev ostalih delovnih pogojev. Spet smo priča zdaj že prevečkrat slišani zgodbi o napadih lastnikov podjetij na sindikalno organizirano delavstvo, sploh ko začnejo opozarjati na slabe delovne pogoje. Nadaljuj z branjem “PODPORA STAVKI DELAVCEV IN DELAVK PODJETJA ERICO VELENJE”

Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru

Omejitev trajanja pedagoškega procesa je za študente in študentke bistvenega pomena – s strnjenostjo izvedbe je zavarovana kakovost študija. Omejitev je tako pomembna, da odločitev o njej ni prepuščena vodstvom visokošolskih zavodov, pač pa jo 37. člen v Zakonu o visokem šolstvu nedvoumno postavlja na 30 tednov na posamezno študijsko leto. Kljub temu pa na Univerzi v Mariboru (UM) omejitev kršijo že dve zaporedni leti. Pri pripravi predloga študijskega koledarja za študijsko leto 2018/19 je postalo jasno, da se podobna zgodba obeta tudi v prihodnje. Pedagoška dejavnost bo predvidoma raztegnjena čez kar 33 tednov. Nadaljuj z branjem “Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru”

PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE

Delovni odbor za feminizem pri Študentskem društvu Iskra in Ženski lobi Slovenije izrekamo podporo delavkam/cem Fraporta, ki se bodo jutri zbrali/e na protestnem shodu na letališču Brnik zaradi odstopa uprave od pogajanja o kolektivni pogodbi, v kateri se je sicer pojavilo več problematičnih členov, me opozarjamo predvsem na spolno diskriminacijo, ki se uvaja v novo kolektivno pogodbo.  Nadaljuj z branjem “PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE”

Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve

Prispevek društva Iskra na javni tribuni Za dostojno delo dne, 26. marec, v Kino Šiška v organizaciji Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

Prekarno delo je simptom razvoja trga dela, kateremu je podvržena v glavnem mlada generacija, čedalje bolj pa tudi starejše oziroma vsi, ki ponovno vstopajo na trg dela. Tukaj gre za sistemski problem, ki ga je povzročila transformacija kapitalizma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, situacija pa se je s krizo 2008 samo še poslabšala. Pojavilo se je vse več prekarnih oz. atipičnih oblik dela – študentsko, agencijsko delo, espeji, avtorske pogodbe itd., ki so nestabilne, negotove ter slabo plačane oblike zaposlitve in delavcem/kam omogočajo le šibko socialno varnost. Nadaljuj z branjem “Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve”

ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC

Novinar, zaposlen na javni radioteleviziji, je na javni platformi izrazil željo, da bi imel “v filmu” z določeno javno poznano žensko nasilen (“brutalen”) spolni odnos. Ogorčeni odzivi so prišli hitro, v veliki meri s krščansko-konzervativne desnice, s strani somišljenikov ženske, ki je bila tarča izjave. Iz drugih smeri pa glasna tišina. O izpadu so poleg Demokracije, Nova TV in nekaterih manjših portalov poročale le Slovenske Novice, ki se v naslovu sprašujejo: “Slaba šala ali grožnja s posilstvom?”. [1] Vseeno je bila izjava prepoznana kot seksistična in nasilna ter je bila hitro umaknjena. Iz RTV Slovenija so se odzvali z načelno obsodbo Mastnakovega dejanja, niso pa povedali, kaj ničelna toleranca pomeni v praksi. [2] Norma Korošec je delila nekaj tujih komentarjev, sama pa je zapisala le: “Grozljivo.” [3]  Nadaljuj z branjem “ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC”

BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?

V Študentskem društvu Iskra pozdravljamo in podpiramo novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS), ki jo je v torek, 27. februarja, vložila poslanska skupina Levica. Predlog prinaša ključna določila, kot je eksplicitna opredelitev Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) kot osebe javnega prava, za kar smo se v Iskri zavzemali zadnji dve leti. Pravni status je v študentskem organiziranju po več kot dvajsetih letih še vedno nedorečen, kar otežuje upravne in sodne postopke ter v študentsko organiziranje po nepotrebnem vnaša zmedo. Zakonski predlog vsebuje tudi nekatere ključne rešitve, ki so bile pred časom že usklajene s ŠOS, denimo opredelitev volilnih postopkov, zavezanost zakonskim določilom javnega naročanja ter prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim študentskim funkcionarjem. Nadaljuj z branjem “BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?”