UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett

Feministična misel se v različnih oblikah pojavlja že od Antike. Elementi ženske osvoboditve se pojavljajo na primer v Platonovi teoriji države (avtorice, kot npr. Hipatija in Sapfo, so bile feministične posredno, z zgledom ali s pisanjem o ženskih likih), v srednjem veku s Cristine de Pizan, ki je bila med prvimi, ki so bile kritične do podrejenega položaja žensk, v obdobju abolicije monarhije pa z Olympe de Gouges in Mary Wollstonecraft. Po tem se je filozofija o položaju žensk začela pojavljati bolj neposredno in leta 1837 je Charles Fourier prvič uporabil besedo feminizem.

Nadaljuj z branjem “UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett”

DAN ŽENSK – DAN ZA NAKUPOVANJE?!?

Odziv na Shopping izlet v Primark Gradec v organizaciji ŠOU v Ljubljani ob osmem marcu (povezava do FB dogodka: https://www.facebook.com/events/807360956123484/)

Že zelo dolgo je od časov, ko je bil Mednarodni dan žensk dan, ko se je opozarjalo in spominjalo na boj žensk za svoje pravice in osvoboditev. Povod za uvedbo tega praznika je bila stavka tekstilnih delavk, ki so protestirale proti nehumanim delovnim pogojem v New Yorku leta 1909. Od takrat je minilo že 109 let.  Skoraj je že mimo obdobje, v katerem je ta dan pomenil nakupovanje rož in otroško izdelovanje darilc za matere. Vse bolj pomeni priložnost za organiziranje dogodkov za ženske, ki imajo pogosto nazadnjaško in stereotipno vsebino, končno pa si ga je prilastil tudi trg, ki na ta dan ženskam ponuja posebne popuste v trgovinah in brezplačne pijače v lokalih. Vse to je žalitev in izraz nespoštovanja do boja žensk, ki naj bi se ga na ta dan spominjale. Degradacija je dosegla vrhunec s “Shopping izletom”, ki ga na letošnji 8. marec organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, podpirajo pa ga g3spirits – podjetje za distribucijo alkoholnih pijač, dva fitness kluba in podjetje Cockta.

Nadaljuj z branjem “DAN ŽENSK – DAN ZA NAKUPOVANJE?!?”

Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov

V Ljubljani je v petek in soboto, 26. in 27. januarja, na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Informativa, priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in sorodnih vsebin, kjer so osrednjo vlogo prevzeli Karierni centri Univerze v Ljubljani. Pozornost obiskovalcev in obiskovalk so privabljala predavanja o trgu dela, mobilnosti in karieri. Dva tedna kasneje so prišli na vrsto še uradni informativni dnevi. Kot vsako leto tudi tokrat ni manjkalo obljub po varnih in dobro plačanih zaposlitvah ter pozivov po pametnih in predvsem pravih izbirah. Na tistih bolj povezanih fakultetah so bili zelo zgovorni tudi predstavniki iz gospodarstva. Naštetemu navkljub lahko redno zaznavamo pozive po še močnejšem, inovativnejšem in prožnejšem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom. V času vpisov na višje stopnje izobraževanja nas zanima, kaj to v praksi pomeni za dijake in dijakinje, devetošolce in devetošolke. Kaj za njih pomeni trenutno stanje in kaj lahko pričakujejo od sprememb, ki se obetajo v bližnji prihodnosti? Podajamo kratek pregled stanja srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ter analizo možnosti, ki se odpirajo in zapirajo ob vpisu. Nadaljuj z branjem “Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov”

V ZAGREBU SE NADALJUJE BOJ ZA BOLJŠO IN DEMOKRATIČNEJŠO UNIVERZO

Kolegice in kolegi z zagrebške univerze 22. februarja pripravljajo protest pod geslom “Univerza si zasluži več!” Neposredni povod so volitve novega rektorja, kjer bo dan po protestu odločeno, kdo bo naslednja štiri leta v veliki meri krojil usodo visokega šolstva na Hrvaškem. Protest organizirajo študentske organizacije – pretežno s tamkajšnje Filozofske fakultete – združene v iniciativo Univerzitetna platforma (Sveučilišnaplatforma). Nadaljuj z branjem “V ZAGREBU SE NADALJUJE BOJ ZA BOLJŠO IN DEMOKRATIČNEJŠO UNIVERZO”

DELO ZAPOSLENIH V JAVNEM SEKTORJU JE NUJNO POTREBNO ZA OBSTOJ SOCIALNE DRŽAVE

V študentskem društvu Iskra izrekamo podporo stavkam javnega sektorja, ki so napovedane za 12., 13. in 14. februar. Hkrati poudarjamo, da zavračamo “sektorsko” delitev delavcev, ki nam jo vsiljujejo predstavniki kapitala, da bi razdelili delavstvo! Delavci in delavke v javnem sektorju so tisti/e, ki skrbijo za družbeno nujno potrebno infrastrukturo in sisteme, so tisti/e, ki varujejo otroke, starejše in invalidne osebe, so tisti/e, ki izobražujejo, skrbijo za naše zdravje in še in še. Njihovo delo, za katerega si zaslužijo pravično plačilo, je nujno potrebno za obstoj družbe. Nadaljuj z branjem “DELO ZAPOSLENIH V JAVNEM SEKTORJU JE NUJNO POTREBNO ZA OBSTOJ SOCIALNE DRŽAVE”

GOSPODARSKI MINISTER SE “NE ŽELI UKVARJATI” Z ZAŠČITO PREKARNIH DELAVCEV/K

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je v intervjuju za portal Skozi oči prekariata razgovoril o svojem pogledu na temo prekarnosti. Ob prebiranju povedanega smo se v društvu Iskra čutili dolžne, da zavrnemo nekaj najbolj škodljivih in nesmiselnih ministrovih izjav. Nadaljuj z branjem “GOSPODARSKI MINISTER SE “NE ŽELI UKVARJATI” Z ZAŠČITO PREKARNIH DELAVCEV/K”

OBSTOJEČI STATUS QUO NAJVEČJA GROŽNJA ŠTUDENTSKEMU ORGANIZIRANJU

Prejšnji torek, 30. januarja, je potekala seja Sveta VRS za študentska vprašanja, na kateri so predstavniki Študentskega društva Iskra, Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), predstavniki ključnih resornih ministrstev ter ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov, katerega osrednje vprašanje še vedno ostaja pravna subjektiviteta ŠOS. Nadaljuj z branjem “OBSTOJEČI STATUS QUO NAJVEČJA GROŽNJA ŠTUDENTSKEMU ORGANIZIRANJU”

OB PRVI LETOŠNJI REKTORSKI KONFERENCI: ZA RAZREŠITEV IN IZTERJAVO MARUŠIČA

Tik pred koncem leta 2017 smo dočakali pravnomočno sodbo rektorju primorske univerze Draganu Marušiču, zaradi katerega mora Univerza na Primorskem (UP) nekdanji direktorici Študentskih domov UP Astrid Prašnikar zaradi “neenakopravne obravnave, trpinčenja in spolnega nadlegovanja” izplačati 15 tisoč evrov odškodnine.

Ker nekaj tednov po pravnomočni obsodbi rektorja Marušiča še nismo zaznali pripravljenosti za ukrepanje, kaj šele dejanske razrešitve situacije, ponavljamo naše stališče glede konkretne zadeve, kot tudi kontekst, v katerem dogajanje poteka. Še naprej upamo na čimprejšnjo razrešitev Marušiča in vzpostavitev splošne prakse razrešitve rektorjev, ki s svojim delovanjem tako ali drugače izkažejo, da niso primerni za opravljanje funkcije. Nadaljuj z branjem “OB PRVI LETOŠNJI REKTORSKI KONFERENCI: ZA RAZREŠITEV IN IZTERJAVO MARUŠIČA”