BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?

V Študentskem društvu Iskra pozdravljamo in podpiramo novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS), ki jo je v torek, 27. februarja, vložila poslanska skupina Levica. Predlog prinaša ključna določila, kot je eksplicitna opredelitev Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) kot osebe javnega prava, za kar smo se v Iskri zavzemali zadnji dve leti. Pravni status je v študentskem organiziranju po več kot dvajsetih letih še vedno nedorečen, kar otežuje upravne in sodne postopke ter v študentsko organiziranje po nepotrebnem vnaša zmedo. Zakonski predlog vsebuje tudi nekatere ključne rešitve, ki so bile pred časom že usklajene s ŠOS, denimo opredelitev volilnih postopkov, zavezanost zakonskim določilom javnega naročanja ter prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim študentskim funkcionarjem. Nadaljuj z branjem “BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?”

FEMINISTIČNI MANIFEST

FEMINISTIČNI MANIFEST

8. 3. 2018

UVOD

Osmi marec, dan žensk, si ponavadi zapomnimo po vrtnicah, ki jih prejmemo na ta dan, vse pogosteje tudi po posebnih prodajnih akcijah za ženske, ali pa po tem, da očetje za spremembo malo več poskrbijo za otroke. Morda kakšen “Hvala!’’, ne da bi sploh vedele, na kaj točno se nanaša. Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi se na oblast še vedno vzpenjajo desne, konzervativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija. Zato letos zahtevamo resen pristop do problematik položaja žensk in konkretne rešitve. Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi/e.

Nadaljuj z branjem “FEMINISTIČNI MANIFEST”

REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU

Gospodinjsko delo je specifična oblika reproduktivnega dela v kapitalizmu. Ko rečemo reproduktivno delo, mislimo delo, ki je potrebno za nastajanje in obnavljanje posameznikov in posameznic v neki družbi. To pomeni skrb za otroke, za ostarele, za invalidne ali drugače nesposobne same poskrbeti zase, pomeni skrb za to, da so ljudje nahrajeni, umiti, oblečeni, da je okolje, kjer prebivamo, urejeno, čisto itd., torej vso delo, ki ga neka družba potrebuje, da se obdrži, da se nadaljuje, da njeni člani in članice obstanejo, razen materialne produkcije. To delo je lahko organizirano na različne načine. Določene arheološke najdbe o družbah pred poljedelstvom kažejo, da je bilo reproduktivno delo včasih organizirano kolektivno, težko sicer trdimo, kdo ga je v večji meri opravljal, verjetno ženske, ampak to delo takrat naj ne bi bilo vrednoteno manj kot delo, ki so ga opravljali moški. Vso delo, ki ga je bilo treba opraviti za nadaljevanje in obdržanje družbe, je bilo enako pomembno, materialna produkcija in reprodukcija.

Nadaljuj z branjem “REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU”

MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA

Patriarhat je sistem zatiranja katerega pomemben del je oblikovanje individuuov, ki reproducirajo patriarhalne odnose. Spolna socializacija ustvarja dve različni skupini ljudi, moške in ženske, in oblikuje naše poglede na odnose. Patriarhat vpliva na psihološki aspekt človeka, na tvorjenje identitete znotraj patriarhalnega in kapitalističnega sveta.

Ko govorimo o družbi, kulturi se nam lahko hitro zgodi, da ju razumemo skorajda kot pojava sama zase, kot pojava, iz katerih se sami/e izvzamemo, sploh kadar ju analiziramo ali kritiziramo. Spet, ko govorimo o posameznikih/cah in o identitetah, se lahko hitro zgodi, da zapademo v neke vrste esencializem, razumevanje, da se posamezniki/ce rodimo z neko identiteto, da so naši psihološki procesi nam lastni, da izhajajo iz nas, da je naša identiteta, naša osebnost, produkt nas samih in je zato individualna, posebna, nedružbena.

Nadaljuj z branjem “MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA”

MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM

Odnosi med marksizmom in feminizmom ter feminističnimi in socialističnimi gibanji so bili tekom zgodovine večinoma konfliktni. Stalnica teh konfliktov je na eni strani neko razumevanje feminizma kot partikularnega boja znotraj splošnega boja proti kapitalizmu, oz. zvajanje feminizma na ‘žensko vprašanje’ in na drugi strani razumevanje feminizma kot nujnega v boju proti kapitalizmu in pri gradnji družbe brez izkoriščanja in zatiranja. Heidi Hartmann (1979) odnos med marksizmom in feminizmom primerja s poroko, kar se zdi na prvi pogled malo kontradiktorno, saj feministke, predvsem pa radikalne in marksistične/socialistične, kot eno izmed osnovnih institucij, ki zatirajo ženske, prepoznajo nuklearno družino in poroka, zveza med dvema osebama je načeloma osnova za vzpostavitev te hieararhične institucije. Ampak Hartmann (1979) že uvodoma pojasni, zakaj je uporabila to metaforo: “Poroka med marksizmom in feminizmom je kot poroka med možem in ženo opisana v angleškem zakonu. Marksizem in feminizem sta eno in to eno je marksizem. Zadnji podvigi za združitev marksizma in feminizma so za nas kot feministke nezadovoljivi, saj poskušajo zajeti feministični boj v ‘širši’ boj proti kapitalu. Če želimo pot nadaljevati, potrebujemo bolj zdrav zakon, ali pa ločitev.”

Nadaljuj z branjem “MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM”

UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett

Feministična misel se v različnih oblikah pojavlja že od Antike. Elementi ženske osvoboditve se pojavljajo na primer v Platonovi teoriji države (avtorice, kot npr. Hipatija in Sapfo, so bile feministične posredno, z zgledom ali s pisanjem o ženskih likih), v srednjem veku s Cristine de Pizan, ki je bila med prvimi, ki so bile kritične do podrejenega položaja žensk, v obdobju abolicije monarhije pa z Olympe de Gouges in Mary Wollstonecraft. Po tem se je filozofija o položaju žensk začela pojavljati bolj neposredno in leta 1837 je Charles Fourier prvič uporabil besedo feminizem.

Nadaljuj z branjem “UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett”

DAN ŽENSK – DAN ZA NAKUPOVANJE?!?

Odziv na Shopping izlet v Primark Gradec v organizaciji ŠOU v Ljubljani ob osmem marcu (povezava do FB dogodka: https://www.facebook.com/events/807360956123484/)

Že zelo dolgo je od časov, ko je bil Mednarodni dan žensk dan, ko se je opozarjalo in spominjalo na boj žensk za svoje pravice in osvoboditev. Povod za uvedbo tega praznika je bila stavka tekstilnih delavk, ki so protestirale proti nehumanim delovnim pogojem v New Yorku leta 1909. Od takrat je minilo že 109 let.  Skoraj je že mimo obdobje, v katerem je ta dan pomenil nakupovanje rož in otroško izdelovanje darilc za matere. Vse bolj pomeni priložnost za organiziranje dogodkov za ženske, ki imajo pogosto nazadnjaško in stereotipno vsebino, končno pa si ga je prilastil tudi trg, ki na ta dan ženskam ponuja posebne popuste v trgovinah in brezplačne pijače v lokalih. Vse to je žalitev in izraz nespoštovanja do boja žensk, ki naj bi se ga na ta dan spominjale. Degradacija je dosegla vrhunec s “Shopping izletom”, ki ga na letošnji 8. marec organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, podpirajo pa ga g3spirits – podjetje za distribucijo alkoholnih pijač, dva fitness kluba in podjetje Cockta.

Nadaljuj z branjem “DAN ŽENSK – DAN ZA NAKUPOVANJE?!?”

Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov

V Ljubljani je v petek in soboto, 26. in 27. januarja, na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Informativa, priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in sorodnih vsebin, kjer so osrednjo vlogo prevzeli Karierni centri Univerze v Ljubljani. Pozornost obiskovalcev in obiskovalk so privabljala predavanja o trgu dela, mobilnosti in karieri. Dva tedna kasneje so prišli na vrsto še uradni informativni dnevi. Kot vsako leto tudi tokrat ni manjkalo obljub po varnih in dobro plačanih zaposlitvah ter pozivov po pametnih in predvsem pravih izbirah. Na tistih bolj povezanih fakultetah so bili zelo zgovorni tudi predstavniki iz gospodarstva. Naštetemu navkljub lahko redno zaznavamo pozive po še močnejšem, inovativnejšem in prožnejšem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom. V času vpisov na višje stopnje izobraževanja nas zanima, kaj to v praksi pomeni za dijake in dijakinje, devetošolce in devetošolke. Kaj za njih pomeni trenutno stanje in kaj lahko pričakujejo od sprememb, ki se obetajo v bližnji prihodnosti? Podajamo kratek pregled stanja srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ter analizo možnosti, ki se odpirajo in zapirajo ob vpisu. Nadaljuj z branjem “Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov”