ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019

ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019

Dogodek: https://www.facebook.com/events/259537268275465/

Ne bomo več dovolile/i, da se nasilje zavrača samo na načelni ravni, kar se dogaja za zaprtimi vrati intime pa nikogar ne zanima. Ne bomo več dopustile/i, da se obsoja nasilneže, le če so migrantje, če enako dejanje stori ‘naš Janez’, pa najdemo kup razlogov, da je pravzaprav kriva žrtev. Kot ženske in kot družba se moramo odločiti, da tega ne bomo tolerirale/i! Da ne bomo mirno stale/i in gledale/i, kako je v primeru za primerom pomembnejša prihodnost moškega kot pa posledice za njegove žrtve – ženske. Da ne bomo dvomile/i v žrtve, ampak jim nudile/i podporo in razumevajoče okolje, nasilneži pa bodo primerno sankcionirani. In da nasilje v obliki prostitucije ter seks industrije, ki obravnava ženske kot zgolj objekte za moški užitek, ne bo imelo več mesta v družbi. Spolno nasilje nima negativnega učinka samo za neposredno vpletene, ampak na celotno družbo.

Zahtevamo zakonodajne in družbene spremembe, ki bodo resnično dokazale, da vse/i skupaj zavračamo nasilje nad katerokoli članico in članom naše družbe! Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten in poniževalen ter spoštovanje in dostojno življenje! Zato zahtevamo:

  • Strokovne in pravočasne odzive policije na prijavo spolnega nasilja.
  • Sprememba definicije posilstva v kazensko-pravnem zakoniku, tako da bo veljal model ‘DA pomeni DA’.
  • Izobraževanje vseh javnih uslužbencev/k, ki se srečujejo s pojavi spolnega nasilja (policija, socialne službe, vzgojno-izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove), o prepoznavanju spolnega nasilja in primernem ukrepanju.
  • Aktivnejše in učinkovitejše ukrepanje proti diskriminaciji, izključevanju in nasilju nad homoseksualnimi in vsemi spolno nekonformnimi osebami.

INTIMNO-PARTNERSKO NASILJE

Intimno-partnersko nasilje je še vedno vseprisoten pojav, ki je prepogosto razumljen kot ‘osebna’ težava, saj se dogaja v zasebnem okolju. Ob podatkih, kot je na primer za evropsko področje leta 2005 poročal Amnesty International, da je glavni vzrok smrti za ženske med 16. in 44. letom starosti partnersko nasilje, se ne moremo več slepiti, da je nasilje ‘oseben’ pojav, četudi se odvija v na videz zasebnem okolju. In kot družbeni pojav, terja tudi družbeni odziv. Zato zahtevamo:

  • Primerne in pravočasne odzive policije na prijavo nasilja.
  • Večjo finančno podporo društvom, skupinam in organizacijam, ki se borijo proti nasilju nad ženskami in otroki ter pomagajo žrtvam. Povečanje kapacitet varnih hiš, zatočišč in materinskih domov. Razširitev programov pomoči na vse statistične regije, kot je predvideno v resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva od leta 2013 do 2020*.
  • Strožje kazni za nasilje v družini in za spolno nasilje ter vzpostavitev pravnega mehanizma, ki bo nasilneža  umaknil iz okolja, v katerem je povzročil nasilno dejanje. Na prvem mestu mora biti varnost žrtve.

(SPOLNO) NASILJE V ŠOLAH

Lanski dogodek, ki smo si ga sicer zapomnili pod imenom ‘afera Merc’, je jasno pokazal, da naš izobraževalni sistem ne pozna primernih vzvodov za ukrepanje v primerih spolnega nasilja. Prav tako smo bili/e soočeni/e s tem, da spolno nasilje obstaja tudi v osnovnih šolah. Očitno je, da je potrebno o spolnem nasilju izobraževati že zelo mlade ljudi, prav tako pa poskrbeti, da bodo tudi mlajši povzročitelji primerno sankcionirani in še posebej, da bodo zavarovane mlade žrtve. Zato zahtevamo:

  • Enotna in jasna pravila na osnovnih in srednjih šolah o ukrepanju ob nasilju, ki bodo ščitila žrtev in zagotovila pravico do varnosti in do izobraževanja vsem vpletenim.
  • Vzpostavitev sistema izobraževanja in prevzgoje za mladoletne povzročitelje nasilja in njihove starše.
  • Enoten in kakovosten program spolne vzgoje za osnovne in srednje šole v Sloveniji, ki ne bo temeljil le na medicinskem znanju, ampak bo vključeval tudi družbene dimenzije spolnosti in izobraževal o spolnem nasilju.
  • Posodobitev učnega načrta, da bo ta vključeval informacije o umetniških, družbenih in znanstvenih dosežkih žensk, o zgodovini položaja žensk, iz vsebin pa bo izključeno širjenje spolnih stereotipov. V pripravo učnih načrtov naj se vključi stroko s področja spolne enakosti.

(SPOLNO) NASILJE NA DELOVNEM MESTU

Ženske smo spolnemu nasilju podvržene tudi na trgu delovne sile. To nasilje se lahko manifestira ‘le’ v obliki nezaposlovanja žensk zaradi potenciala zanositve ali pa zgolj zaradi seksizma; prepogosto pa tudi v obliki otipavanja, nadlegovanja, izsiljevanja, zahtevanja spolnih ‘uslug’ itd. Spolno nasilje na delovnem mestu jasno sporoča ženskam, da bo za nas sodelovanje v javnem življenju, kljub temu da nam je končno dovoljeno, izredno oteženo. Zato zahtevamo:

  • Ustrezen postopek prijave nasilja, ki bo žrtev ščitil in preprečil povračilne ukrepe proti prijavitelju/ici, kot so odpoved in onemogočanje napredovanja.
  • Stroge kazni za kakršnokoli spolno diskriminacijo na delovnem mestu.
  • Ozaveščanje o mobingu (nasilju nad podrejenimi na delovnem mestu) in spolnem nasilju ter učinkovito preganjanje storilcev.
  • Sankcije v primeru spolnega nasilja s strani moških, ki so na visokih položajih. Ko je storilec obsojen zaradi spolnega nasilja, mora biti razrešen s svoje pozicije in primerno sankcioniran.
  • Spodbujanje rednega zaposlovanja žensk.

NASILJE V OBLIKI PROSTITUCIJE

Prostitucija, oziroma seks industrija nasploh, temelji na ideji ‘pravice’ moških, da dostopajo do teles žensk za namene lastne spolne zadovoljitve. Ženske, ponavadi najbolj ekonomsko in socialno ranljive, postanejo blago na trgu, ki zvodnikom prinaša dobičke. Milijone žensk letno je žrtev trgovine z ljudmi z namenom prostitucije, tudi v Sloveniji pogosto beremo o kaznivih dejanjih izkoriščanja prostitucije in trgovine z ljudmi. Zato zahtevamo:

  • Uvedbo nordijskega modela obravnave prostitucije, ki poleg zvodnikov kriminalizira tudi  kupce ter druge akterje, ki sodelujejo pri izkoriščanju oseb v prostituciji, prostituiranih oseb pa ne, ob tem pa uvaja in finančno podpira programe izhoda iz prostitucije.
  • Izobraževalne programe o značilnostih in posledicah prostitucije za vse javne uslužbenke/ce, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami prostitucije, ter programe osveščanja o realnosti prostitucije, namenjene mladim fantom z namenom preseganja stereotipov in senzibiliziranja možnih uporabnikov.

*Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstveni_programi/varne_hise/

 

Delovni odbor za feminizem, Iskra dofem.iskra@gmail.com FB: https://www.facebook.com/iskra.org