Danes naj bi Senat Univerze po več kot dveh letih predosnutkov in osnutkov glasoval o čistopisu besedila Statuta Univerze v Ljubljani. Čistopis med drugim prinaša manjšanje števila možnih opravljanj izpitov s 6 na 5, odvzem dveh izpitnih rokov tistim, ki se niso uspeli odjaviti od izpita, in strog postopek za reševanje študentskih pritožb.

Rektor Ivan Svetlik želi tako svoj štiriletni mandat, sicer poln afer, zaključiti z zgodbo o uspehu, ki naj bi jo poosebljal Statut. Po daljšem zatišju je lani jeseni ponovno obudil postopek sprejemanja in z nepojasnjeno naglico Statut pripeljal do zadnje postaje – sprejemanja na Senatu in Upravnem odboru UL. Tako niti ni čudno, da še čistopis Statuta, ki je bil poslan članicam Univerze v amandmiranje, vsebuje nedokončane stavke in čudno zapisane formulacije členov.

Statut na vse članice Univerze v Ljubljani na novo uvaja tudi Upravne odbore, s čimer širi korporativno logiko upravljanja univerze tudi na članice, ki so se ji do sedaj upirale. Upravni odbori članic bodo imeli tudi predstavnika študentov, vendar si nekatere članice močno prizadevajo, da bi študentje glasovali le o zadevah, ki se tičejo sprememb študijskih programov, spet druge pa predstavnika študentov sploh ne bi imele. Zakaj si nekatere fakultete ne želijo prisotnosti študentov pri deljenju pogače, najbrž ni treba pojasnjevati.

Še bolj problematično je, da Statut ne dopušča več možnosti pogojnega šestega opravljanja izpita. Po novem lahko študent, ki izpita ni opravil, izpit ponavlja trikrat, na študiju tretje stopnje pa enkrat. Četrto in peto opravljanje izpita, na študiju tretje stopnje pa tretje, se opravlja pred komisijo, pri čemer se peto opravljanje izpita dovoli le izjemoma, na podlagi ugodno razrešene prošnje. Na rektoratu so se poleg manjšanja števila opravljanj izpita odločili, da bodo hudo kaznovali študente, ki se od izpita ne odjavijo. Kazen za ta “prekršek” je izguba dveh izpitnih rokov. Če ste se od prvega izpitnega roka pozabili odjaviti, bo to pomenilo, da imate le še eno brezplačno opravljanje tega izpita. Vodstvo univerze je torej ubralo pot negativne stimulacije – študente in študentke lastne univerze dojema kot neresne in pozabljive ter jim namenja drakonske ukrepe, s katerimi želi zvišati kakovost univerze.

Ponovno problematična je tudi drža in način (so)delovanja študentskih predstavnikov in študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Na pogajanjih niso bili zmožni zastopati niti osnovnih študentom enotnih interesov, realnega nasprotovanja za študente negativnim spremembam ponovno ni bilo videti, niti slišati, od protesta, ki ga je napovedal ŠOU pa tudi na koncu ni bilo nič.

Da kakovost in ugled Univerze ne trpita zaradi “lenih” študentov, se je nenazadnje pokazalo pri aferah stalna pripravljenost in astronomski honorarji, ko je širši javnosti postalo jasno, da Univerza služi le kot sredstvo za kanaliziranje javnega denarja v zasebne žepe. Bodisi preko izplačevanja dodatkov ali izrabljanja javne infrastrukture za okoriščevanje z izrabljanjem izrednega študija.

Že večkrat smo opozorili: rektor Svetlik si je ponovno začrtal za vse nas škodljiv cilj, ki se osredotoča na doseganje kvantitativnih idealov in napredovanja na mednarodnih lestvicah. Čeprav je njegova osebna dediščina tej ustanovi že začrtana, lahko na današnji seji vsaj upamo na nasprotovanje prisotnih, ki bi univerzo postavilo bližje poti, ki bi dejansko lahko vodila do večje kakovosti.