Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru

Omejitev trajanja pedagoškega procesa je za študente in študentke bistvenega pomena – s strnjenostjo izvedbe je zavarovana kakovost študija. Omejitev je tako pomembna, da odločitev o njej ni prepuščena vodstvom visokošolskih zavodov, pač pa jo 37. člen v Zakonu o visokem šolstvu nedvoumno postavlja na 30 tednov na posamezno študijsko leto. Kljub temu pa na Univerzi v Mariboru (UM) omejitev kršijo že dve zaporedni leti. Pri pripravi predloga študijskega koledarja za študijsko leto 2018/19 je postalo jasno, da se podobna zgodba obeta tudi v prihodnje. Pedagoška dejavnost bo predvidoma raztegnjena čez kar 33 tednov. Nadaljuj z branjem “Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru”

PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE

Delovni odbor za feminizem pri Študentskem društvu Iskra in Ženski lobi Slovenije izrekamo podporo delavkam/cem Fraporta, ki se bodo jutri zbrali/e na protestnem shodu na letališču Brnik zaradi odstopa uprave od pogajanja o kolektivni pogodbi, v kateri se je sicer pojavilo več problematičnih členov, me opozarjamo predvsem na spolno diskriminacijo, ki se uvaja v novo kolektivno pogodbo.  Nadaljuj z branjem “PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE”

Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve

Prispevek društva Iskra na javni tribuni Za dostojno delo dne, 26. marec, v Kino Šiška v organizaciji Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

Prekarno delo je simptom razvoja trga dela, kateremu je podvržena v glavnem mlada generacija, čedalje bolj pa tudi starejše oziroma vsi, ki ponovno vstopajo na trg dela. Tukaj gre za sistemski problem, ki ga je povzročila transformacija kapitalizma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, situacija pa se je s krizo 2008 samo še poslabšala. Pojavilo se je vse več prekarnih oz. atipičnih oblik dela – študentsko, agencijsko delo, espeji, avtorske pogodbe itd., ki so nestabilne, negotove ter slabo plačane oblike zaposlitve in delavcem/kam omogočajo le šibko socialno varnost. Nadaljuj z branjem “Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve”

ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC

Novinar, zaposlen na javni radioteleviziji, je na javni platformi izrazil željo, da bi imel “v filmu” z določeno javno poznano žensko nasilen (“brutalen”) spolni odnos. Ogorčeni odzivi so prišli hitro, v veliki meri s krščansko-konzervativne desnice, s strani somišljenikov ženske, ki je bila tarča izjave. Iz drugih smeri pa glasna tišina. O izpadu so poleg Demokracije, Nova TV in nekaterih manjših portalov poročale le Slovenske Novice, ki se v naslovu sprašujejo: “Slaba šala ali grožnja s posilstvom?”. [1] Vseeno je bila izjava prepoznana kot seksistična in nasilna ter je bila hitro umaknjena. Iz RTV Slovenija so se odzvali z načelno obsodbo Mastnakovega dejanja, niso pa povedali, kaj ničelna toleranca pomeni v praksi. [2] Norma Korošec je delila nekaj tujih komentarjev, sama pa je zapisala le: “Grozljivo.” [3]  Nadaljuj z branjem “ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC”

BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?

V Študentskem društvu Iskra pozdravljamo in podpiramo novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS), ki jo je v torek, 27. februarja, vložila poslanska skupina Levica. Predlog prinaša ključna določila, kot je eksplicitna opredelitev Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) kot osebe javnega prava, za kar smo se v Iskri zavzemali zadnji dve leti. Pravni status je v študentskem organiziranju po več kot dvajsetih letih še vedno nedorečen, kar otežuje upravne in sodne postopke ter v študentsko organiziranje po nepotrebnem vnaša zmedo. Zakonski predlog vsebuje tudi nekatere ključne rešitve, ki so bile pred časom že usklajene s ŠOS, denimo opredelitev volilnih postopkov, zavezanost zakonskim določilom javnega naročanja ter prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim študentskim funkcionarjem. Nadaljuj z branjem “BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?”

FEMINISTIČNI MANIFEST

FEMINISTIČNI MANIFEST

8. 3. 2018

UVOD

Osmi marec, dan žensk, si ponavadi zapomnimo po vrtnicah, ki jih prejmemo na ta dan, vse pogosteje tudi po posebnih prodajnih akcijah za ženske, ali pa po tem, da očetje za spremembo malo več poskrbijo za otroke. Morda kakšen “Hvala!’’, ne da bi sploh vedele, na kaj točno se nanaša. Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi se na oblast še vedno vzpenjajo desne, konzervativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija. Zato letos zahtevamo resen pristop do problematik položaja žensk in konkretne rešitve. Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi/e.

Nadaljuj z branjem “FEMINISTIČNI MANIFEST”