JAVNI APEL – ZA DEMOKRATIČNO IZPELJAVO ŠTUDENTSKIH VOLITEV

 

Volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (krajše ŠOUL) so le še dober mesec stran. 12. oktobra bomo študentke in študenti zopet dobili priložnost voliti poslanke in poslance v študentskem zboru ter predstavnice in predstavnike v upravnih odborih ŠOVZ-jev, tj. študentskih organizacij posameznih fakultet in akademij. Kandidature za poslanke in poslance ter predstavnice in predstavnike je mogoče oddati do 16. septembra 2022.

 

Pomenljivo je, da ŠOUL obvestila o razpisu rednih volitev in oddajnega roka za vlaganje kandidatur ni javno objavil na nobenem izmed svojih družbenih omrežij: razpis se je pojavil izključno na podzavihku spletne strani, med kakorkoli izpostavljenimi vsebinami pa ga ni mogoče najti nikjer. Kljub 35.000 evrom, ki jih ŠOUL na letni ravni namenja za svoje promocijske dejavnosti. Ozaveščanje o obstoju volitev tako trenutno opravljamo zgolj mi, angažirane študentke in študenti.

 

Kaj naj bi ŠOUL bil? Moral bi biti demokratična skupnost, ki zastopa interese študentov, deluje kot govorec v našem imenu v dialogu z državo in hkrati upravlja z deležem davka na študentsko delo v letnem znesku okoli 3,5 mil. evrov, ki naj bi se porabil v korist vseh študentk in študentov. ŠOUL večinoma financiramo prav študentke in študentje sami, z deležem zaslužka od našega študentskega dela. 

 

Kakšen je ŠOUL trenutno? Je organizacija, ki posluje kot podjetje v lasti predsedstva, ki zaslužke z investicijami iz skupnostnih sredstev nepotistično namenja sebi, svojim znancem in prijateljem. Iz revizije poslovanja ŠOUL, ki ga je opravil prejšnji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je razvidno, da so odločitve in poslovanje podjetij in zavodov netransparentni. Zainteresirana študentska javnost dodatno ocenjuje, da omenjena netransparentnost omogoča zlorabo študentskega denarja in onemogoča, da bi imela študentska populacija politično zastopstvo, kot ga potrebuje. 

 

Problematike ŠOUL, ki jih je vredno izpostaviti, vključujejo med drugim:

 

– zagovarjanje kršenja zakonov. Naj kot primer izpostavimo, da ŠOUL plačuje odvetnika Grešaka, ki je na seji študentskega zbora kar javno zagovarjal kršitev Zakona o upravnem postopku v primeru kandidature direktorja Klasinca in prokurista Boleta. Isti odvetnik, prav tako v imenu ŠOUL, bije stalen boj proti pridobivanju informacij javnega značaja s strani Radia Študent;

– klientelizem, po katerem zavodi, ki so v prijateljskih odnosih z vodstvom ŠOUL, prejmejo največ sredstev, pri čemer ni merilo to, v kakšni meri izpolnjujejo študentski interes. ŠOUL poslovno sodeluje s podjetji, kot so Etekta, Ctrl Alt Del, Excelsior, Grešak, Mohito, Trialog itn., ki so povezana z vodstvom;

– neprestano kršenje lastnih aktov in pravilnikov, kjer je primerov preveč, da bi jih naštevali;

– porabo javnega študentskega denarja v tržne namene. Kot je v oddaji Preverjeno na POP TV rekel predsednik ŠOUL Klemen Petek, ŠOUL opravlja tržne dejavnosti, ker naj bi ga v preteklosti kritizirali, da jih ne. To ne drži, ŠOUL je bil zmerom kritiziran, ker ne opravlja dejavnosti v študentskem interesu. Tržne dejavnosti že obstajajo in namen ŠOUL ni, da jih z javnimi sredstvi podvaja;

– nedemokratično izpeljane volitve. Med drugim je precej pomenljivo, da v volilni komisiji sedijo samo ljudje, ki so povezani s koalicijo, predsednica volilne komisije pa je Medina Čehić, sestra Rasima Čehića, člana predsedstva ŠOUL in vodje resorja za ŠOVZ.

 

Poleg relativno visoke stopnje avtonomnosti v odnosu do državnih organov in nadzorstva jim takšno delovanje omogoča tudi politična pasivnost študentske skupnosti. Volilna udeležba na prejšnjih volitvah v študijskem letu 2020/21 je bila zgolj 6-odstotna. Zato je Študentski organizaciji v interesu politično pasivnost ohranjati in volitve izvesti s čim manj pozornosti in zavedanja, da se sploh dogajajo. Pri Študentski fronti, ki združuje Študentsko društvo Iskra in Listo demokratičnega študentstva, smo odločeni, da volilno udeležbo dvignemo in študentski populaciji omogočimo ozaveščeno izbiro študentske vlade in zastopništva, kakršnega sploh želijo. Študentke in študente pozivamo, naj se na svojih fakultetah organizirajo v liste in kandidirajo, saj si bodo le tako sploh ustvarili možnost na oktobrskih volitvah izbrati ime, ki ni povezano z dejanji in odločitvami zbora in predsedstva, ki skozi klientelizem in netransparentno izvrševanje proračuna spominjajo na pranje študentskega denarja.

 

V Študentski fronti – Študentskemu društvu Iskra in v Listi demokratičnega študentstva – smo tudi dostopni za vsa vprašanja in pomoč glede veljavne oddaje kandidatur, ne glede na to, s katerim volilnim programom želite kandidirati. Nobene potrebe ni, da je študentsko življenje sinonim za socialno bedo in politično izključenost! 

 

Razpis o rednih volitvah ŠOUL:

A BOŠ ŠOU VOLT ZA ŠOU?

 

  1. oktobra 2022 so volitve v ŠOU. Kaj bomo volile tokrat?

 

  • predstavnice in predstavnike v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani ter
  • predstavnice in predstavnike v upravne odbore ŠOVZ

 

ŠOU je demokratično organizirana skupnost, ki naj bi zastopala interese in pravice vseh študentk in študentov Univerze v Ljubljani.

 

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga 43 študentskih poslank in poslancev, ki jih bomo letos jeseni volile prav mi – študentje. 

 

Poslanci, ki si delijo skupne interese in vrednote, se znotraj študentskega zbora združujejo v poslanske skupine ali pa delujejo kot samostojni poslanci.

 

ŠOVZ oz. študentska organizacija visokošolskega zavoda deluje na vsaki fakulteti oz. akademiji Univerze v Ljubljani. ŠOVZ-ji organizirajo in izvajajo programe interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, športa, obštudijskega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja itd. 

 

Delovanje ŠOVZ-ja usmerja upravni odbor, čigar člane bomo volili na letošnjih volitvah. ŠOVZ vodi in zastopa predsednik, ki je ponavadi tudi hkrati poslanec Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani.

 

Na volitvah v študentski zbor ŠOU in na volitvah v ŠOVZ lahko kandidira prav vsak študent oz. študentka, ki je vpisana na fakulteto članico Univerze v Ljubljani. To pomeni, da lahko kandidiraš tudi ti!

 

Če bi rad sodeloval pri oblikovanju prihodnosti ŠOU in posledično tudi pri oblikovanju prihodnosti vseh študentk in študentov, se ne ustraši kandidirati proti že obstoječim listam na svoji fakulteti – naj se oktobra prevetrijo obstoječe pozicije moči!

 

Študentska populacija mora biti razumljena kot pomemben gradnik družbenega napredka in del akademske skupnosti, ki jo tudi sooblikuje. Za sooblikovanje skupnosti pa je prvi pogoj: transparentno delovanje študentskih organizacij. Šele na jasnih izhodiščih lahko naprej gradimo solidarnost.

 

Obvestilo o razpisu rednih volitev sicer niste mogli zaslediti na spletnih družbenih omrežjih ŠOU, saj obstoječe vodstvo že leta namerno odvrača študente od volitev. Trenutni študentski zbor je bil na volitvah leta 2020 izvoljen z zgolj 6 % udeležbe. Naj bodo prihodnje volitve številčnejše!

 

https://www.sou-lj.si/sl/novice/razpis-rednih-volitev-v-sz-uo-sovz-2022-2024

 

O pomenu volilne participacije na jesenskih volitvah v ŠOU v Ljubljani letos opozarjamo tako Študentsko društvo Iskra in Študentska fronta, kot tudi Lista demokratičnega študentstva. 

 

Na Društvo Iskra se lahko obrneš pri oddaji kandidature in pri opravljanju volilnih opravil. Odzivni smo tako preko e-maila – studentska.iskra@gmail.com, kot tudi facebook in instagram sporočil. Z veseljem ti bomo pomagali.

 

ŠOU JE SREDSTVO, NE CILJ!

O ŠTUDENTSKI SITUACIJI

 

Ljubljana, 19. maj 2022

 

O ŠTUDENTSKI SITUACIJI

Izjava gibanj Študentske fronta, Študentski domovi študentkam in študentom, Akademski kolegij študentom in Rezistenca ter Društva Iskra

 

Pozdravljene, pozdravljeni.

 

Opozoriti vas želimo na akutno pereče študentske probleme, ki jim poročanje osrednjih medijev žal namenja manj pozornosti. To je krivda tako v zadnjih dveh letih nefunkcionalnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot tudi oziroma predvsem dlje trajajočega netransparentnega delovanja Študentske organizacije Slovenije, ki svojo vlogo predstavniškega organa opravlja mizerno slabo.

 

Z gibanjem Študentska fronta smo začele o študentskih stiskah aktivno opozarjati v času epidemije covida-19 in študija na daljavo, ko smo se kot samoorganiziran kolektiv tudi oblikovale. Pred Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport smo organizirale več protestnih študentskih skupščin. Delujemo kot skupek kolektivov, ki iz različnih zornih kotov naslavljamo mnogotere študentske stiske – z iniciativo Študentske domove študentkam in študentom ozaveščamo javnost o študentski stanovanjski stiski, pri Akademski kolegij študentom zahtevamo nadaljnje bivanje študentk in študentov v študentskem domu tudi po prenovi zgradbe, v Rezistenci pa zahtevamo varno študijsko okolje brez spolnega nasilja. V Društvu Iskra o problemih, ki zadevajo študentke in študente, opozarjamo že od leta 2012. Množičen nastanek študentskih iniciativ v zadnjem času pa jasno signalizira naraščajočo stisko študentske populacije.

 

Te dni je bodoča vlada ravno v procesu podpisovanja koalicijske pogodbe, ki o problematikah naše starostne skupine pravi, da bodo pri oblikovanju politik sledili načelu »Nič o mladih brez mladih«. Kot skupek kolektivov, ki o študentskih stiskah v zadnjih letih še največ opozarjamo, pričakujemo, da nas bo bodoča oblast razumela kot enakopravne sogovornike.

 

Za vse v nadaljevanju izpostavljene probleme študentske populacije dodajamo pomembno opozorilo, da namenjanje sredstev za določene zavode, sklade ali projekte ni dovolj. Nujno je poskrbeti, da se projekti tudi izvajajo! Stanovanjski sklad ima trenutno na primer problem porabe sredstev za gradnjo luksuznih stanovanj namesto študentskih domov, štipendijski sklad pa vsega proračuna za Zoisove štipendije sploh ne razdeli, ker so kriteriji za pridobivanje previsoki.

 

Študentski problemi so že dlje trajajoči, zato se nam zdijo že skorajda večni: to so prenizke in mizerne štipendije, previsoke stanarine, diskriminacija študentov tujcev in netransparentno delovanje študentskih organizacij. Študentska populacija pa mora biti razumljena kot pomemben gradnik družbenega napredka in del akademske skupnosti, ki jo tudi sooblikuje. Socialno-ekonomski položaj študentk in študentov je odraz družbenega položaja univerze in družbenega ugleda znanja!

 

Pred dnevi smo o nezavidljivem položaju opozarjale stanovalke in stanovalci študentskega doma Akademski kolegij in v iniciativi Akademski kolegij študentom; trenutni direktor javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, Tomaž Pečnik, namreč ne namerava zaprositi MIZŠ in Mestne občine Ljubljana za ponovno podaljšanje najemne pogodbe za samo zgradbo. Študentke in študenti so o nameri po zaprtju študentskega doma izvedele mesec dni pred izpitnim obdobjem in štiri mesece pred iztekom študijskega leta.

 

Zaradi hitro rastočih cen na privatnem trgu se povpraševanje po bivanju v študentskih domovih veča, saj si vedno večje število študentk bivanja drugje ne more privoščiti. Posledica tega so dolge čakalne liste za vselitev, ki so vsako leto daljše – v letošnjem študijskem letu je bilo še v začetku maja število čakajočih 197. Zaprtje Akademskega kolegija bi do ležišča znotraj ŠDL prikrajšalo kar za 206 študentk in študentov, ki jih dom trenutno nudi.

 

Po zaključenem denacionalizacijskim postopku v letu 2018 je lastništvo Akademskega kolegija prešlo v roke Mestne občine Ljubljana, vendar sta MOL in ŠDL v letu 2019 podpisala Pismo o nameri, ki je omogočilo pravno podlago in postavitev izhodišč za ureditev nadaljnje uporabe doma. Od 2019 se tako najemna pogodba za rabo Baragovega semenišča Akademskega kolegija podaljšuje le za eno študijsko leto vnaprej. Več kot 200 študentk in študentov se že zadnja tri leta ob izteku vsakega študijskega leta potiska v negotov položaj, na kar ne pristajamo več.

 

Zahtevamo, da se najemno pogodbo za dela zgradbe v Akademskem kolegiju podaljša do zagotovitve novih študentskih kapacitet znotraj zavoda ŠDL, to je do zagotovitve sredstev in izgradnje novega študentskega doma na Roški (predviden pričetek gradnje 2024). Od javnega zavoda ŠDL pričakujemo, da bo kot upravitelj zgradbe izvajal najnujnejša dela in v dogovoru s pristojnim ministrstvom priskrbel zadostna finančna sredstva za zagotavljanje ustrezne varnosti za stanovalce. Zahtevamo, da se Akademski kolegij tudi po obnovi ohrani kot študentski dom, saj potrebujemo dodatne bivalne kapacitete in ne njihove okrnitve.

 

Simptom nezmožnosti javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, da bi zagovarjali interese študentstva, se kaže že v problematični sestavi sveta zavoda ŠDL, znotraj katerega imajo stanovalke in stanovalci občutno manjšo moč od zaposlenih. Svet zavoda trenutno sestavlja pet članov, od tega zgolj en član študentskega sveta stanovalcev, eden iz vrst zaposlenih, trije člani pa so imenovani na predlog ministrstva. Do znižanja števila članov v svetu zavoda z devet na pet je prišlo v času druge Janševe vlade. Pred tem so pri upravljanju ŠDL imeli besedo še predstavnik Študentske organizacije Ljubljana ter predstavnik Univerze v Ljubljani, predstavnik mestne občine ter skupno dva predstavnika zaposlenih pri ŠDL.

 

Zahtevamo večjo moč odločanja znotraj struktur ŠDL, natančneje spremembo sestave organa upravljanja zavoda ŠDL v svetu zavoda. Zahtevamo večje število študentskih predstavnikov.

 

V ŠDL je kronično premalo postelj za trenutne razmere. »Najnovejše« javne študentske domove se je v Ljubljani zgradilo davnega leta 2006, nekateri domovi pa so prepotrebni obnove. Gradnjo subvencioniranih bivalnih kapacitet potrebujemo zdaj in ne šele čez neznano število let. V študentskem domu v letu 2021 živi le vsak peti študent, več kot 80 % študentov UL pa najema na trgu ali biva v zasebnih študentskih domovih. Glede na trenutne kapacitete bi v največjem slovenskem univerzitetnem mestu potrebovali vsaj 10 odstotkov dodatnih ležišč, za zdaj pa sta za gradnjo študentskih domov predvideni le dve lokaciji, Litostroj in Roška. Zgradba na Roški je v prostor že umeščena, njena izgradnja pa se napoveduje za leto 2027. Pri iskanju novih možnih lokacij za gradnjo študentskih domov naj bodo ti umeščeni v bližino fakultet in druge študijske infrastrukture in ne izrinjeni na obrobje mesta. Pri izgradnji novih bivalnih kapacitet naj se upošteva tudi zanimanje za enoposteljna ležišča.

 

Stanarine za stanovanja na najemniškem trgu zaradi platformnega turizma rastejo v nebo, po napovedih uprave zavoda Študentski dom Ljubljana pa se zaradi visokih stroškov energentov zviševanja kmalu obetajo tudi v študentskih domovih.

 

Zahtevamo omejitev najvišjih možnih najemnin na najemniškem trgu. Zahtevamo višje subvencije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oz. novonastalega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za študentske domove in gradnjo novih študentskih domov. Število novih objektov mora biti v skladu s potrebami tudi precej višje od trenutno predvidenih.

 

Slovenske študentke in študenti so po zadnji raziskavi Evroštudent eni izmed najbolj ekonomsko ogroženih izmed vseh držav OECD. Štipendije so v primerjavi z življenjskimi stroški absolutno prenizke: povprečna državna štipendija je leta 2021 znašala samo 112 evrov, kar je 500 evrov manj, kot so znašali minimalni življenjski stroški leta 2016. Štipendije se leta in leta niso zvišale, medtem pa se morajo študentke vse bolj posluževati študentskega dela, da lahko študirajo in preživijo. Raziskava nam tudi pove, da znaten delež teh študentk finančno pomaga vzdrževati tudi svojo družino.

 

Zahtevamo zvišanje štipendij v vsaj prvih treh dohodkovnih razredih in uskladitev z realnimi osnovnimi življenjskimi stroški. Zahtevamo nadaljnje spremljanje stanja položaja študentstva v sodelovanju z raziskavo Evroštudent, kar je bilo sicer pod zadnjo Janševo vlado prekinjeno.

 

Lansko poletje je bil sprejet nov Zakon o tujcih, ki je uvedel dodatne finančne prepreke za vse tuje študentke in študente, ki niso iz držav članic Evropske unije. Če so morale prej študentke dokazovati, da jih nekdo lahko mesečno finančno podpira, je z implementacijo tega zakona prišel v veljavo pogoj, da mora imeti študentka na začetku vsakega študijskega leta na bančnem računu približno 5.000 evrov.

 

Nov način preverjanja zadostnih finančnih sredstev za začasno bivanje v Sloveniji predstavlja za študentke in študente oviro pri nadaljevanju študija; prenekateri so morali študij predčasno zaključiti. Internacionalizacija očitno ni bila ena od prioritet ministrstva na področju visokega šolstva.

 

Zahtevamo ukinitev sprememb Zakona o tujcih in vsaj povrnitev v prejšnje stanje. Zahtevamo štipendiranje in možnost prebivanja v študentskih domovih tudi za študentke in študente tujce.

 

V raziskovalno-aktivistični skupina Rezistenca smo med novembrom 2020 in majem 2021 izvajale anketo o razširjenosti spolnega nasilja v visokošolskih izobraževalnih institucijah. Potreba po raziskavi se je pokazala ob spremljanju individualnih zgodb spolnega nasilja na fakultetah, cilj raziskave pa je bil v prvi vrsti prekinitev molka. Na Univerzi v Ljubljani se je problematika v znatni meri izboljšala s sprejetjem Pravilnika o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju. Z aprilskim sprejetjem ZUPŠ-1 pa je bil sprejet tudi člen, ki prepoveduje spolno nadlegovanje v vseh izobraževalnih visokošolskih institucijah. Posebno obravnavo bi potrebovala še ureditev področja študentskih domov, saj je v slednjih spolno nadlegovanje še nenaslovljeno in ni vzpostavljenih uspešnih mehanizmov za preprečevanje.

 

Zahtevamo implementacijo pravilnikov tudi na preostalih visokošolskih ustanovah in varno bivanje v študentskih domovih brez spolnega nasilja in nadlegovanja.

 

Študentsko delo naj bi bilo občasno in začasno delo, postaja pa nujen socialni korektiv, da lahko študentke in študenti sploh preživijo in študirajo, hkrati pa je tudi priložnost za njihovo izkoriščanje . Zaradi prekarne narave študentskega dela se na študentke nanašajo samo nekateri deli Zakona o delovnih razmerjih, ki imajo večinoma opraviti z omejevanjem delovnega časa, nočnih izmen in določanja časa za odmor in malico. Širši posegi v socialno državo naj zmanjšajo samo potrebo po študentskem delu (čeravno je njegov obstoj brez res korenitih sprememb še vedno nujen), hkrati pa za ureditev študentskega dela bodočo vlado pozivamo:

 

  • naj delavskim pravicam študentk doda pravico do bolniške odsotnosti, da so lahko z izkazanim zdravniškim potrdilom, ekvivalentnim zdravniškemu listu redno zaposlenih, upravičene do odsotnosti brez finančnega nadomestila. Zaenkrat je odsotnost zaradi bolezni stvar dogovora med delodajalcem in študentko, kar mnoge sili v delo, ko so bolane, saj bi sicer izgubile delovno mesto. Hkrati pozivamo, naj se razmisli o uvedbi plačanih potnih stroškov za študentsko delo;

 

  • naj jasno omeji delovni čas, ki se kvalificira kot študentsko delo. Kljub statusu občasnega in začasnega dela se s splošno fleksibilizacijo trga dela in izgubo varnih delovnih mest pogosto uveljavlja praksa, po kateri študentke delajo po osem ur na dan, vsak delovnik v tednu. Tako delujejo v prikritem delovnem razmerju in bi si jasno zaslužile pogodbo o zaposlitvi in pripadajoče pravice;

 

  • naj ponovno premislijo funkcijo in smiselnost študentskih servisov. Ti naj bi kot organizacija z javnim pooblastilom in delnim javnim financiranjem delovali v javnem interesu, namesto tega pa študentke poročajo o neučinkovitih praksah nadziranja, da podjetja, ki študentska delovna mesta oglašujejo na njihovih spletnih straneh, dejansko upoštevajo delavske pravice. Tudi ob prijavah kršitev, ki so sistemske narave, se »moderacija« med študentko in delodajalcem pogosto ustavi pri obvestilu delodajalcu, naj nelegalno napako popravi. Hkrati bi morala biti po našem mnenju ena izmed glavnih nalog zavoda, ki študentki izda napotnico za delo, tudi ta, da jo obvešča o njenih pravicah. Tega študentski servisi ne počnejo, zato študentke v veliki večini niti ne prepoznajo izkoriščevalskih in nelegalnih praks, ko se z njimi prej ali slej srečajo. Vlado pozivamo, naj razmisli o izločitvi nepotrebnega posrednika med študentkami in delodajalci in naloge študentskih servisov preseli na Zavod za zaposlovanje, ki naj ga ustrezno kadrovsko in finančno okrepi;

 

  • naj poskrbi za nadzor in uveljavljanje delavskih pravic, ki pripadajo študentski delavki. Tudi če je študentka obveščena o svojih pravicah in ob kršitvah delodajalca prijavi delovni inšpekciji, je delovna inšpekcija trenutno dovolj kadrovsko in finančno podhranjena, da velika večina prijav ostane neraziskanih in nerazrešenih.

 

Študentsko delo mora biti regulirano in upoštevanje delavskih pravic študentk nadzorovano!

 

Študentska organizacija Slovenije in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta se izkazali za katastrofalno slabi predstavniški telesi študentske skupnosti. V času covida-19 in pandemičnih stisk študentk se nista dovolj zavzemali za naše interese, financiranja in prostora pa nista bili pripravljeni nameniti organizacijam in pobudam, ki so se s stisko študentk dejansko spopadale (Fundacija Študentski tolar, Društvo Duh časa in drugi). Problem pa je širši kot le politično zastopstvo v času pandemije. Z netransparentnimi finančnimi praksami pri plačah administracije in vodstva ter zavodih študentske organizacije se ogromne količine študentskega denarja, pridobljene iz obdavčitve študentskega dela, porabljajo za partikularne interese in individualno okoriščevanje. Pozivamo, naj nova vlada poskrbi za:

 

  1. transparentnost študentskih organizacij

 

ŠOS je bila pravno prepoznana kot oseba javnega prava, a se po besedah njenih funkcionarjev še vedno dojema kot »oseba napol javnega prava« in v skladu s tem s svojimi pogodbami in nakazili ni ustrezno transparentna. Pozivamo, naj pristojno ministrstvo v novi sestavi zavzame javno stališče in pripozna študentsko organizacijo kot osebo javnega prava, ki mora zagotavljati javnost določenih ključnih dokumentov, hkrati pa naj neka mera transparentnosti velja tudi za zavode, ki so »člani družine ŠOU«, saj vanje najpogosteje ponika študentski denar. Zavode študentske organizacije naj se vpiše v Erar.

 

  1.  neodvisno nadzorno vejo oblasti

 

Študentska organizacija ima prakso nastavljanja kadrov svojih lastnih članov v nadzorne organe ali pa kar ukinjanje le-teh. Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije naj v prihodnje nad posli študentske organizacije izvajata poostren nadzor.

 

  1. prerazporeditev davkov študentskega dela

 

Ob zaostreni stanovanjski problematiki in prenizkih štipendijah ni smiselno, da bi študentska organizacija prejemala tako velik odstotek davka, pobranega od študentskega dela. 10 do 11 milijonov letno za primarno zagotavljanje kulturnih dogodkov (katerih kvaliteta in pogosto celo samo izvajanje sta vprašljiva) se zdi spričo eksistencialne stiske študentov nesmiselno razporejen denar. Pozivamo, naj nova vlada ponovno premisli prerazporejanje sredstev, pridobljenih z davkom na študentsko delo.

 

  1. nemoteno delovanje Radia Študent

 

Za Radio Študent, ki je nepridobiten in neodvisen medij, se sredstva krčijo na račun pristranske obravnave v primerjavi s preostalimi zavodi ŠOU v Ljubljani. Poleg finančnega izčrpavanja se ŠOU vtikuje tudi v interno kadrovsko politiko RŠ. S prekinitvijo 11. redne seje študentskega zbora smo priča sabotiranju pravne ureditve položaja nevladne organizacije RŠ, ki je sicer nujno potrebna za pridobivanje donacijskih in projektnih sredstev. Potrjevanje sprememb Akta o ustanovitvi RŠ je pomembno za ohranitev statusa medija v javnem interesu; 31. marca pa je že potekel rok za uskladitev internih aktov z zakonom o nevladnih organizacijah. Radiu Študent torej tečejo dnevi, ko mu bo odvzet status nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, ki mu ga je podelil Urad za mladino pri MIZŠ.

 

Dostop do izobraževanja in raziskovanja ne sme biti omejen zgolj za finančno privilegirane posameznike in posameznice. Študij je pravica. Znanje naj bo dostopno vsem!

 

Študentska Fronta, Študentske domove študentkam in študentom, Akademski kolegij študentom, Rezistenca, Društvo Iskra

 

Zakaj ne želimo videti znamenj nasilja?

Če se želimo nasilju izogniti in se nanj primerno odzvati na način, da nasilja ne reproduciramo naprej, moramo nasilje najprej nasloviti. Nasilje moramo videti, ga zaznati in pripoznati njegovo pojavnost. Nasilje ni očem skrito: znamenja so jasno vidna.

Ozaveščevalna akcija “Znamenja” je želela nasilje narediti vidno zato, da bi se lahko zamislili nad svojimi dejanji, dejanji bližnjih, prijateljev, kolegic, znancev; ob tem pa podati jasno sporočilo, da je pot iz nasilja možna. Ni enostavna pot, je pa zelo jasna – izhod iz brezizhodnosti je klic na telefonsko številko 113.

Izrazito negativen odziv javnosti na ozaveščevalno akcijo je prikazal, da se kot družba nismo sposobni zamisliti nad svojimi dejanji. V naši družbi ima nasilje spol – a ne zato, ker bi bili moški ‘po naravi’ nasilni. Nasilje je zgolj mehanizem, ki reproducira moč nad nekom drugim. V trenutni, patriarhalni družbi imajo moški na razpolago več moči.

Nadaljuj z branjem “Zakaj ne želimo videti znamenj nasilja?”

Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti?

Še eno leto je naokoli, pred nami je 8. marec. Še vedno povsod vztrajajo rože, ki nam bodo v družbi čokolade “polepšale naš praznik”, še vedno pa tudi vztraja nasilje nad ženskami. Spolno nasilje je namreč najočitnejši in najnevarnejši izraz patriarhata. Že četrto leto zapored opozarjamo, da čeprav kot družba načelno zavračamo vsakršno nasilje, še posebej spolno nasilje, nasilje nad ženskami in otroki, pa so v vsakdanji realnosti prakse, ki to problematiko naslavljajo, žal še zmeraj nezadostne.

Vse dokler je spolno nasilje nekaj, kar v manjši ali večji meri občuti tekom svojega življenja prav vsaka ženska, se ne smemo sprenevedati, da res živimo v družbi, ki v enaki meri spoštuje vse člane in članice, in vsem omogoča enake možnosti sodelovanja. Kljub temu, da nasilje na načelni ravni zavračamo, je zelo očitno, da nismo naredili/e dovolj, da bi ob konkretnih primerih nasilja primerno reagirali/e, zavarovali/e žrtev in sankcionirali/e storilca. Zato se bomo letos že tradicionalno zbrale 8. marca na Kongresnem trgu, kjer bomo izpostavile najbolj pereče težave, s katerimi se ženske soočamo.

Ob letošnjem 8. marcu smo pripravile kratek priročnik, ki svetuje, kako ravnati v primerih spolnega nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Pripravljen je tako, da je primeren za tiskanje na vseh tiskalnikih in tako vse pozivamo, da ga natisnete za svoje delovno okolje in ga prosto objavljate na svojih spletnih straneh in drugih kanalih.

Se vidimo 8. marca na Kongrescu!

https://www.facebook.com/events/200741884321853/

Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti?

ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019

ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019

Dogodek: https://www.facebook.com/events/259537268275465/

Ne bomo več dovolile/i, da se nasilje zavrača samo na načelni ravni, kar se dogaja za zaprtimi vrati intime pa nikogar ne zanima. Ne bomo več dopustile/i, da se obsoja nasilneže, le če so migrantje, če enako dejanje stori ‘naš Janez’, pa najdemo kup razlogov, da je pravzaprav kriva žrtev. Kot ženske in kot družba se moramo odločiti, da tega ne bomo tolerirale/i! Da ne bomo mirno stale/i in gledale/i, kako je v primeru za primerom pomembnejša prihodnost moškega kot pa posledice za njegove žrtve – ženske. Da ne bomo dvomile/i v žrtve, ampak jim nudile/i podporo in razumevajoče okolje, nasilneži pa bodo primerno sankcionirani. In da nasilje v obliki prostitucije ter seks industrije, ki obravnava ženske kot zgolj objekte za moški užitek, ne bo imelo več mesta v družbi. Spolno nasilje nima negativnega učinka samo za neposredno vpletene, ampak na celotno družbo.

Nadaljuj z branjem “ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019”

[Vabilo] Pomen in vloga civilne družbe pri družbeno-okoljskih bojih: ogled dokumentarnega filma Disobedience

 

Kdaj: Četrtek, 13. 12. od 16.00 do 18.00

Kje: Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2 (številko predavalnice sporočimo v naslednjih dneh)

Dogodek je zadnji v seriji petih fakultetnih dogodkov, preko katerih želimo v javni dialog vnesti pomembne okoljske teme, prepoznane v sklopu Mednarodne poletne šole politične ekologije. S tem namenom si bomo tokrat ogledali dokumentarni film aktivistične organizacije 350.org – Disobedence. Dokumentarec prikaže razsežnosti globalne okoljske krize in nezmožnost oz. pomanjkanje interesa politike na vseh ravneh, da bi se z njo učinkovito soočila. Osredotoča se na različna samonikla družbeno-okoljska gibanja, katera predstavi kot ključna v boju proti fosilno-gorivski industriji.

Po ogledu sledi pogovor o filmu, preko katerega bomo poskušali ugotoviti vlogo civilne sfere pri razvoju in demokratizaciji družbe, saj ta lahko prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti. Preizprašali bomo različne načine delovanja, od bolj avtonomnega, samovzniklega do profesionaliziranega. Na tem mestu se bomo dotaknili tudi tako imenovanega procesa NGO-izacije. Navedene tematike bomo v končni fazi navezali tudi na lokalne okoljske boje, zadnji del dogodka pa bo namenjen diskusiji in vprašanjem iz publike.

Sodelujoči:

  • Dr. Andrej Kurnik, profesor na Fakulteti za družbene vede
  • Dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaravni razvoj
  • Moderator: Taj Zavodnik, član Eko-kolektiva in Študentskega društva Iskra

Organizatorji:

Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Projekt poteka v soorganizaciji Centra za politično teorijo FDV, Focusa, društva za sonaraven razvoj, študentskega društva Iskra, Inštituta za ekologijo, Inštituta Časopisa za kritiko znanosti, Ministrstva za okolje in prostor ter Eko-kolektiva. Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi

Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi

Kje: Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16 (predavalnica 212, II. nadstropje)
Kdaj: 7. december 2018, 09:00-10:30

Okoljski problemi se po definiciji nahajajo na preseku ekosistemov in družbenih sistemov, zato so dvojno kompleksni. Na področju okoljske misli v Sloveniji je moč zaznati pomanjkanje družboslovnih in teoretskih znanj, ki na tem mestu predstavljajo umestitev omenjenih vprašanj v širši družbeni, ekonomski in politični kontekst; kritična distanca vzpostavi možnost za družbeno delovanje, ki ni vezano samo na reševanje posledic, temveč omogoča razumevanje strukturnih pogojev okoljskih vprašanj. Vse bolj pomembno vlogo pri reševanju in razumevanju le-teh ima tudi družboslovje. Tako z vidika iskanja političnih, ekonomskih in družbenih rešitev kot tudi z vidika razumevanja družbenih posledic okoljskih problematik oziroma njihovega reševanja. V Sloveniji je odraz nereflektirane smeri v načinu kako se soočamo z okoljsko krizo viden predvsem v pomanjkanju družboslovnih znanj na tem področju in obratno.

V prvem delu dogodka bomo spregovorili o raziskovalnem, izobraževalnem, teoretskem in aktivističnem delovanju skupine študentov in organizacij, neformalno združenih v Eko-kolektiv. V tem delu se bomo osredotočili predvsem na ugotovljena pomanjkanja okoljskih družboslovnih znanj na Univerzi v Ljubljani.

V naslednjem delu dogodka se bomo osredotočili predvsem na oba govorca in se povprašali po izvoru pomanjkanja družboslovnih znanj, njihovem pomenu za soočanje z okoljskimi izzivi in njihovem možnem razvoju v prihodnosti.

Tretji, sklepni del dogodka, je namenjen pogovoru med vsemi udeleženkami in udeleženci. Tu bo tudi prostor za vsa morebitna vprašanja ter nadaljnjo debato.

Sodelujoči:
– Taj Zavodnik, eko-kolektiv
– Gregor Torkar, profesor na Pedagoški fakulteti
– Andrej Lukšič, profesor na Fakulteti za družbene vede
– Moderator: Nejc Jordan

Organizatorji:
Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Projekt poteka v soorganizaciji Centra za politično teorijo FDV, Focusa, društva za sonaraven razvoj, študentskega društva Iskra, Inštituta za ekologijo, Inštituta Časopisa za kritiko znanosti, Ministrstva za okolje in prostor ter Eko-kolektiva. Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor.

[Vabilo] Koncept razvoja in blaginje onkraj rasti: Soočenje diskurzov

Kje: Ekonomska fakulteta, predavalnica P-128

Kdaj: 29. November, 17:00-19:00

Na dogodku se bomo seznanili s kritičnimi koncepti in pojavom različnih okoljskih diskurzov (Dryzek, 2018). Podrobneje si bomo pogledali in prevprašali nekatere vidnejše diskurze, ki krojijo družbeno-gospodarske in okoljske politike v Sloveniji in širšem globalnem prostoru: ekonomski racionalizem, trajnostni razvoj ter ekološko modernizacijo oziroma zeleno rast. Hkrati bomo onkraj njih odkrivali zametke radikalnejših diskurzov, vizij in praks, katere prepoznavamo tudi v konceptih od-rasti (degrowth) oziroma post-rasti (post-growth). Posebno se bomo posvetili vprašanju, kako se ti diskurzi opredeljujejo do konceptov razvoja, rasti, blaginje, vzdržnosti, okoljske trajnosti in pravičnosti; oziroma bomo skupaj poskušali opredeliti njihov odnos do ekonomskih znanosti in gospodarske (BDP) rasti kot ne-/primernih orodij za ključne in kompleksne izzive našega časa.

Po uvodnih predstavitvah Maje Bahor (Inštitut za Ekologijo) o okoljskih diskurzih, Lidije Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj) o paradigmi od-rasti ter Maruše Conič (Gibanje za Ekonomsko Pluralnost) o BDP in vlogi ekonomski znanosti v kontekstu zelenih ekonomij, katere bo povezoval Rok Kranjc (Eko-kolektiv), si bomo pogledali in skupaj analizirali tri kratke filmčke, ki bodo diskurzom, vzetim pod drobnogled, dali obraz. Sledila bo interaktivna diskusija o ne-/moči in strategijah uveljavljanja radikalnejših konceptov in praks “alternativnih ekonomij,” problematiki jezika in vnašanja novih oz. tujih konceptov v slovenski prostor, ekonomsko ne-/pluralistične znanstvene produkcije na Slovenskem, ter o pojmovanju fenomena konfliktnih diskurzov kot ovir (naš glas v morju močnejših diskurzov) in kot priložnosti (prepoznavanje konfliktnih diskurzov kot orodje za transformativne strategije in intervencije).

Urnik dogodka

  • 17:00-17:10 Uvod, Rok Kranjc (Eko-kolektiv)
  • 17:10-17:30 Predstavitev okoljskih diskurzov, Maja Bahor (Inštitut za Ekologijo)
  • 17:30-17:45 Predstavitev koncepta, gibanja in prakse od-rasti, dr. Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj)
  • 17:45-18:00 Kritični pregled koncepta BDP rasti in vloge ekonomske znanosti, Maruša Conič (GEP)
  • 18:00-18:30 Ogled in skupna analiza treh kratkih filmov
  • 18:30-19:00 Diskusija

Dogodek bo izveden v soorganizaciji Gibanja za Ekonomsko Pluralnost (GEP) in organizatorji Mednarodne poletne šole Politične ekologije 2018 v Ljubljani: Eko-kolektiv, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Fakulteta za družbene vede (UL), Inštitut za Ekologijo, Študentska Iskra, Časopis za kritiko znanosti ter Ministrstvo za okolje in prostor. Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije, financiranim s strani Ekosklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, in Ministrstva za okolje in prostor.

 

Predmet spremembe: Oblikovanje trajnostnih izdelkov iz lesa in papirja iz invazivnih tujerodnih rastlin: uvodno srečanje

V ponedeljek, 19.11., bomo v Knjižnici reči skupaj z društvom Trajna izvedli prvo srečanje Trajnine tri-mesečne delavnice o trajnostnem oblikovanju in načrtovanju izdelkov. Delavnica bo potekala od novembra 2018 do januarja 2019 pri predmetu Razvoj in teorija industrijskega oblikovanja pri doc. dr. Barbari Predan. Namen delavnice je načrtovanje trajnostnih izdelkov iz lesa in papirja invazivnih rastlin ter razmislek o sonaravnih alternativah bivanja in delovanja na planetu, na prvem srečanju pa bomo naredili teoretski uvod, ogledali si bomo in podrobneje spoznali sodelujoče partnerje ter na koncu izvedli skupno refleksijo.

Tako bo v prvem delu srečanja Izidor Ostan Ožbolt, član študentske Iskre in Ekokolektiva, predstavil družbeno-okoljski teoretski okvir, ki bo študentom in študentkam pomagal lažje reflektirati in zastaviti lastno ustvarjalno delo na prihajočih srečanjih ter videti globje povezave med sodelujočimi partnerji.
V drugem delu se nam bodo predstavile organizacije, s katerimi bodo študentje sodelovali pri nadaljnjih aktivnostih: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Knjižnico reči, Kucha, Slovenska filantropija in Društvo za permakulturo Slovenije.
V tretjem delu delavnice bomo nato skupaj premislili, pretresli in prediskutirali videno in slišano ter tako že začeli z razmislekom o načrtovanju in oblikovanju trajnostnih izdelkov, kar nato sledi na naslednjih srečanjih. V samem zaključku pa bo Izidor Ostan Ožbolt predstav še skupino Ekolektiv ter njihove za samo delavnico in ustvarjanje oblikovalcev in oblikovalk relevantne družbeno-okoljske projekte (Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018 in 2019, prevod knjige Politika Zemlje, ipd.).

Natančen urnik srečanja bo objavljen v kratkem.

Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije, financiranim s strani Ekosklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, in Ministrstva za okolje in prostor, ter projekta Applause – od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, financiranim s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj preko pobude Urban Innovative Acrionster.

Dogodek je dostopen na sledeči povezavi: https://www.facebook.com/events/1127556784115460/?notif_t=event_calendar_create&notif_id=1542116040688159