[Vabilo] Pomen in vloga civilne družbe pri družbeno-okoljskih bojih: ogled dokumentarnega filma Disobedience

 

Kdaj: Četrtek, 13. 12. od 16.00 do 18.00

Kje: Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2 (številko predavalnice sporočimo v naslednjih dneh)

Dogodek je zadnji v seriji petih fakultetnih dogodkov, preko katerih želimo v javni dialog vnesti pomembne okoljske teme, prepoznane v sklopu Mednarodne poletne šole politične ekologije. S tem namenom si bomo tokrat ogledali dokumentarni film aktivistične organizacije 350.org – Disobedence. Dokumentarec prikaže razsežnosti globalne okoljske krize in nezmožnost oz. pomanjkanje interesa politike na vseh ravneh, da bi se z njo učinkovito soočila. Osredotoča se na različna samonikla družbeno-okoljska gibanja, katera predstavi kot ključna v boju proti fosilno-gorivski industriji.

Po ogledu sledi pogovor o filmu, preko katerega bomo poskušali ugotoviti vlogo civilne sfere pri razvoju in demokratizaciji družbe, saj ta lahko prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti. Preizprašali bomo različne načine delovanja, od bolj avtonomnega, samovzniklega do profesionaliziranega. Na tem mestu se bomo dotaknili tudi tako imenovanega procesa NGO-izacije. Navedene tematike bomo v končni fazi navezali tudi na lokalne okoljske boje, zadnji del dogodka pa bo namenjen diskusiji in vprašanjem iz publike.

Sodelujoči:

  • Dr. Andrej Kurnik, profesor na Fakulteti za družbene vede
  • Dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaravni razvoj
  • Moderator: Taj Zavodnik, član Eko-kolektiva in Študentskega društva Iskra

Organizatorji:

Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Projekt poteka v soorganizaciji Centra za politično teorijo FDV, Focusa, društva za sonaraven razvoj, študentskega društva Iskra, Inštituta za ekologijo, Inštituta Časopisa za kritiko znanosti, Ministrstva za okolje in prostor ter Eko-kolektiva. Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor.

 

Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi

Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi

Kje: Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16 (predavalnica 212, II. nadstropje)
Kdaj: 7. december 2018, 09:00-10:30

Okoljski problemi se po definiciji nahajajo na preseku ekosistemov in družbenih sistemov, zato so dvojno kompleksni. Na področju okoljske misli v Sloveniji je moč zaznati pomanjkanje družboslovnih in teoretskih znanj, ki na tem mestu predstavljajo umestitev omenjenih vprašanj v širši družbeni, ekonomski in politični kontekst; kritična distanca vzpostavi možnost za družbeno delovanje, ki ni vezano samo na reševanje posledic, temveč omogoča razumevanje strukturnih pogojev okoljskih vprašanj. Vse bolj pomembno vlogo pri reševanju in razumevanju le-teh ima tudi družboslovje. Tako z vidika iskanja političnih, ekonomskih in družbenih rešitev kot tudi z vidika razumevanja družbenih posledic okoljskih problematik oziroma njihovega reševanja. V Sloveniji je odraz nereflektirane smeri v načinu kako se soočamo z okoljsko krizo viden predvsem v pomanjkanju družboslovnih znanj na tem področju in obratno.

V prvem delu dogodka bomo spregovorili o raziskovalnem, izobraževalnem, teoretskem in aktivističnem delovanju skupine študentov in organizacij, neformalno združenih v Eko-kolektiv. V tem delu se bomo osredotočili predvsem na ugotovljena pomanjkanja okoljskih družboslovnih znanj na Univerzi v Ljubljani.

V naslednjem delu dogodka se bomo osredotočili predvsem na oba govorca in se povprašali po izvoru pomanjkanja družboslovnih znanj, njihovem pomenu za soočanje z okoljskimi izzivi in njihovem možnem razvoju v prihodnosti.

Tretji, sklepni del dogodka, je namenjen pogovoru med vsemi udeleženkami in udeleženci. Tu bo tudi prostor za vsa morebitna vprašanja ter nadaljnjo debato.

Sodelujoči:
– Taj Zavodnik, eko-kolektiv
– Gregor Torkar, profesor na Pedagoški fakulteti
– Andrej Lukšič, profesor na Fakulteti za družbene vede
– Moderator: Nejc Jordan

Organizatorji:
Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Projekt poteka v soorganizaciji Centra za politično teorijo FDV, Focusa, društva za sonaraven razvoj, študentskega društva Iskra, Inštituta za ekologijo, Inštituta Časopisa za kritiko znanosti, Ministrstva za okolje in prostor ter Eko-kolektiva. Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor.

[Vabilo] Koncept razvoja in blaginje onkraj rasti: Soočenje diskurzov

Kje: Ekonomska fakulteta, predavalnica P-128

Kdaj: 29. November, 17:00-19:00

Na dogodku se bomo seznanili s kritičnimi koncepti in pojavom različnih okoljskih diskurzov (Dryzek, 2018). Podrobneje si bomo pogledali in prevprašali nekatere vidnejše diskurze, ki krojijo družbeno-gospodarske in okoljske politike v Sloveniji in širšem globalnem prostoru: ekonomski racionalizem, trajnostni razvoj ter ekološko modernizacijo oziroma zeleno rast. Hkrati bomo onkraj njih odkrivali zametke radikalnejših diskurzov, vizij in praks, katere prepoznavamo tudi v konceptih od-rasti (degrowth) oziroma post-rasti (post-growth). Posebno se bomo posvetili vprašanju, kako se ti diskurzi opredeljujejo do konceptov razvoja, rasti, blaginje, vzdržnosti, okoljske trajnosti in pravičnosti; oziroma bomo skupaj poskušali opredeliti njihov odnos do ekonomskih znanosti in gospodarske (BDP) rasti kot ne-/primernih orodij za ključne in kompleksne izzive našega časa.

Po uvodnih predstavitvah Maje Bahor (Inštitut za Ekologijo) o okoljskih diskurzih, Lidije Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj) o paradigmi od-rasti ter Maruše Conič (Gibanje za Ekonomsko Pluralnost) o BDP in vlogi ekonomski znanosti v kontekstu zelenih ekonomij, katere bo povezoval Rok Kranjc (Eko-kolektiv), si bomo pogledali in skupaj analizirali tri kratke filmčke, ki bodo diskurzom, vzetim pod drobnogled, dali obraz. Sledila bo interaktivna diskusija o ne-/moči in strategijah uveljavljanja radikalnejših konceptov in praks “alternativnih ekonomij,” problematiki jezika in vnašanja novih oz. tujih konceptov v slovenski prostor, ekonomsko ne-/pluralistične znanstvene produkcije na Slovenskem, ter o pojmovanju fenomena konfliktnih diskurzov kot ovir (naš glas v morju močnejših diskurzov) in kot priložnosti (prepoznavanje konfliktnih diskurzov kot orodje za transformativne strategije in intervencije).

Urnik dogodka

  • 17:00-17:10 Uvod, Rok Kranjc (Eko-kolektiv)
  • 17:10-17:30 Predstavitev okoljskih diskurzov, Maja Bahor (Inštitut za Ekologijo)
  • 17:30-17:45 Predstavitev koncepta, gibanja in prakse od-rasti, dr. Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj)
  • 17:45-18:00 Kritični pregled koncepta BDP rasti in vloge ekonomske znanosti, Maruša Conič (GEP)
  • 18:00-18:30 Ogled in skupna analiza treh kratkih filmov
  • 18:30-19:00 Diskusija

Dogodek bo izveden v soorganizaciji Gibanja za Ekonomsko Pluralnost (GEP) in organizatorji Mednarodne poletne šole Politične ekologije 2018 v Ljubljani: Eko-kolektiv, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Fakulteta za družbene vede (UL), Inštitut za Ekologijo, Študentska Iskra, Časopis za kritiko znanosti ter Ministrstvo za okolje in prostor. Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije, financiranim s strani Ekosklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, in Ministrstva za okolje in prostor.

 

Predmet spremembe: Oblikovanje trajnostnih izdelkov iz lesa in papirja iz invazivnih tujerodnih rastlin: uvodno srečanje

V ponedeljek, 19.11., bomo v Knjižnici reči skupaj z društvom Trajna izvedli prvo srečanje Trajnine tri-mesečne delavnice o trajnostnem oblikovanju in načrtovanju izdelkov. Delavnica bo potekala od novembra 2018 do januarja 2019 pri predmetu Razvoj in teorija industrijskega oblikovanja pri doc. dr. Barbari Predan. Namen delavnice je načrtovanje trajnostnih izdelkov iz lesa in papirja invazivnih rastlin ter razmislek o sonaravnih alternativah bivanja in delovanja na planetu, na prvem srečanju pa bomo naredili teoretski uvod, ogledali si bomo in podrobneje spoznali sodelujoče partnerje ter na koncu izvedli skupno refleksijo.

Tako bo v prvem delu srečanja Izidor Ostan Ožbolt, član študentske Iskre in Ekokolektiva, predstavil družbeno-okoljski teoretski okvir, ki bo študentom in študentkam pomagal lažje reflektirati in zastaviti lastno ustvarjalno delo na prihajočih srečanjih ter videti globje povezave med sodelujočimi partnerji.
V drugem delu se nam bodo predstavile organizacije, s katerimi bodo študentje sodelovali pri nadaljnjih aktivnostih: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Knjižnico reči, Kucha, Slovenska filantropija in Društvo za permakulturo Slovenije.
V tretjem delu delavnice bomo nato skupaj premislili, pretresli in prediskutirali videno in slišano ter tako že začeli z razmislekom o načrtovanju in oblikovanju trajnostnih izdelkov, kar nato sledi na naslednjih srečanjih. V samem zaključku pa bo Izidor Ostan Ožbolt predstav še skupino Ekolektiv ter njihove za samo delavnico in ustvarjanje oblikovalcev in oblikovalk relevantne družbeno-okoljske projekte (Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018 in 2019, prevod knjige Politika Zemlje, ipd.).

Natančen urnik srečanja bo objavljen v kratkem.

Dogodek poteka v sklopu projekta Mednarodna poletna šola politične ekologije, financiranim s strani Ekosklada, slovenskega okoljskega javnega sklada, in Ministrstva za okolje in prostor, ter projekta Applause – od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, financiranim s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj preko pobude Urban Innovative Acrionster.

Dogodek je dostopen na sledeči povezavi: https://www.facebook.com/events/1127556784115460/?notif_t=event_calendar_create&notif_id=1542116040688159

Politika okolja skozi teorijo in prakso

Okoljska vprašanja zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo celosten in integralen pristop. Pri samem premišljanju in načrtovanju delovanja, ki bi k okoljskim vprašanjem pristopalo na omenjeni način, se srečujemo z mnogoterimi predstavami in načini delovanja, ki naj bi bili v določenem zgodovinskem momentu najprimernejši. Naj si bodo pristopi teoretski ali praktični, vsak izmed njih deluje po specifični mentalni logiki. Na prvem izmed petih dogodkov, ki jih pripravlja šest organizacij, bomo okoljska vprašanja naslovili iz teoretskega in praktičnega zornega kota ter poskušali pokazati, da omenjeni dualizem ne vzdrži kritičnega teoretskega premisleka. Zanimalo nas bo, kakšne so možnosti za delovanje v prostoru s pestro pluralnostjo predstav, katera/e predstave zavzamejo hegemonsko pozicijo in kje sploh je prostor za tovrstno mišljenje in delovanje. Nadaljuj z branjem “Politika okolja skozi teorijo in prakso”

Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!

Republika Slovenija se pripravlja na sprejetje tudi neobvezujočih določb evropske Direktive (EU) 2016/810 EP in Sveta z dne 11. 5. 2016 in njihovo implementacijo v Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Neobvezujoče določbe Direktive se med drugim nanašajo na “izboljšanje in poenostavitev pogojev” za vstop in prebivanje tujk in tujcev, ki bodo v Sloveniji prebivali zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja dela varuške au pair: lažja gospodinjska dela in skrb za otroke.

V obrazložitvi predloga predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pojasnjuje, da sta bili med kategorije tujcev, za katere se zakon ne uporablja, uvrščeni dve novi, in sicer prostovoljci in varuške au pair. Kot pojasnjuje predlagatelj, te kategorije tujcev zaradi narave opravljanja dela in svojega statusa ne vstopajo na slovenski trg dela in regulacija s strani predmetnega zakona naj ne bi bila potrebna. Nadaljuj z branjem “Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!”

 Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje

Uvod

Veliko današnjih predlogov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v tako-imenovanih razvitih državah se zdi povsem skladnih z ustaljenimi politično-ekonomskimi strukturami in »konsenzualnimi« predstavami o alternativnih družbeno-ekonomskih in političnih možnostih. Nekateri vidnejši predlogi UTD le-tega predstavljajo kot zdravilo za širok spekter (neoliberalno zastavljenih) družbenih in okoljskih izzivov, vključno z vprašanjem avtomatizacije, ki ima sicer nedvomno moteče učinke na ustaljene koncepte in prakse dela. Bolj radikalni pristopi k UTD ter drugim sistemskim alternativam mezdnemu delu in kapitalistični državi »blaginje« ostajajo povečini omejeni na niše akademskih in družbeno-političnih sfer. Tisti predlogi z institucionalno podporo ki dosežejo eksperimentalno raven običajno zaradi inercij, iger moči, ustaljenih imaginarijev ter načinov produkcije in uporabe vedenja razvodenijo v poskuse s Temeljnim Dohodkom ‘Light’.[i]

Nadaljuj z branjem ” Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje”