Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve

Prispevek društva Iskra na javni tribuni Za dostojno delo dne, 26. marec, v Kino Šiška v organizaciji Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

Prekarno delo je simptom razvoja trga dela, kateremu je podvržena v glavnem mlada generacija, čedalje bolj pa tudi starejše oziroma vsi, ki ponovno vstopajo na trg dela. Tukaj gre za sistemski problem, ki ga je povzročila transformacija kapitalizma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, situacija pa se je s krizo 2008 samo še poslabšala. Pojavilo se je vse več prekarnih oz. atipičnih oblik dela – študentsko, agencijsko delo, espeji, avtorske pogodbe itd., ki so nestabilne, negotove ter slabo plačane oblike zaposlitve in delavcem/kam omogočajo le šibko socialno varnost. Nadaljuj z branjem “Družba se mora boriti proti normalizaciji prekarnih oblik zaposlitve”

ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC

Novinar, zaposlen na javni radioteleviziji, je na javni platformi izrazil željo, da bi imel “v filmu” z določeno javno poznano žensko nasilen (“brutalen”) spolni odnos. Ogorčeni odzivi so prišli hitro, v veliki meri s krščansko-konzervativne desnice, s strani somišljenikov ženske, ki je bila tarča izjave. Iz drugih smeri pa glasna tišina. O izpadu so poleg Demokracije, Nova TV in nekaterih manjših portalov poročale le Slovenske Novice, ki se v naslovu sprašujejo: “Slaba šala ali grožnja s posilstvom?”. [1] Vseeno je bila izjava prepoznana kot seksistična in nasilna ter je bila hitro umaknjena. Iz RTV Slovenija so se odzvali z načelno obsodbo Mastnakovega dejanja, niso pa povedali, kaj ničelna toleranca pomeni v praksi. [2] Norma Korošec je delila nekaj tujih komentarjev, sama pa je zapisala le: “Grozljivo.” [3]  Nadaljuj z branjem “ODZIV NA TVIT JURETA MASTNAKA O NORMI KOROŠEC”

BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?

V Študentskem društvu Iskra pozdravljamo in podpiramo novelo Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS), ki jo je v torek, 27. februarja, vložila poslanska skupina Levica. Predlog prinaša ključna določila, kot je eksplicitna opredelitev Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) kot osebe javnega prava, za kar smo se v Iskri zavzemali zadnji dve leti. Pravni status je v študentskem organiziranju po več kot dvajsetih letih še vedno nedorečen, kar otežuje upravne in sodne postopke ter v študentsko organiziranje po nepotrebnem vnaša zmedo. Zakonski predlog vsebuje tudi nekatere ključne rešitve, ki so bile pred časom že usklajene s ŠOS, denimo opredelitev volilnih postopkov, zavezanost zakonskim določilom javnega naročanja ter prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim študentskim funkcionarjem. Nadaljuj z branjem “BO ŠOS KONČNO ZAČELA UPOŠTEVATI JAVNOPRAVNO SUBJEKTIVITETO?”

FEMINISTIČNI MANIFEST

FEMINISTIČNI MANIFEST

8. 3. 2018

UVOD

Osmi marec, dan žensk, si ponavadi zapomnimo po vrtnicah, ki jih prejmemo na ta dan, vse pogosteje tudi po posebnih prodajnih akcijah za ženske, ali pa po tem, da očetje za spremembo malo več poskrbijo za otroke. Morda kakšen “Hvala!’’, ne da bi sploh vedele, na kaj točno se nanaša. Neenakost med spoloma se iz leta v leto ponovno povečuje. Po Evropi se na oblast še vedno vzpenjajo desne, konzervativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. Poniževalen in zaničevalen odnos do žensk, migrantov in migrantk, LGBT skupnosti in ostalih ranljivih skupin postaja legitimna politična linija. Zato letos zahtevamo resen pristop do problematik položaja žensk in konkretne rešitve. Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi/e.

Nadaljuj z branjem “FEMINISTIČNI MANIFEST”

REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU

Gospodinjsko delo je specifična oblika reproduktivnega dela v kapitalizmu. Ko rečemo reproduktivno delo, mislimo delo, ki je potrebno za nastajanje in obnavljanje posameznikov in posameznic v neki družbi. To pomeni skrb za otroke, za ostarele, za invalidne ali drugače nesposobne same poskrbeti zase, pomeni skrb za to, da so ljudje nahrajeni, umiti, oblečeni, da je okolje, kjer prebivamo, urejeno, čisto itd., torej vso delo, ki ga neka družba potrebuje, da se obdrži, da se nadaljuje, da njeni člani in članice obstanejo, razen materialne produkcije. To delo je lahko organizirano na različne načine. Določene arheološke najdbe o družbah pred poljedelstvom kažejo, da je bilo reproduktivno delo včasih organizirano kolektivno, težko sicer trdimo, kdo ga je v večji meri opravljal, verjetno ženske, ampak to delo takrat naj ne bi bilo vrednoteno manj kot delo, ki so ga opravljali moški. Vso delo, ki ga je bilo treba opraviti za nadaljevanje in obdržanje družbe, je bilo enako pomembno, materialna produkcija in reprodukcija.

Nadaljuj z branjem “REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU”

MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA

Patriarhat je sistem zatiranja katerega pomemben del je oblikovanje individuuov, ki reproducirajo patriarhalne odnose. Spolna socializacija ustvarja dve različni skupini ljudi, moške in ženske, in oblikuje naše poglede na odnose. Patriarhat vpliva na psihološki aspekt človeka, na tvorjenje identitete znotraj patriarhalnega in kapitalističnega sveta.

Ko govorimo o družbi, kulturi se nam lahko hitro zgodi, da ju razumemo skorajda kot pojava sama zase, kot pojava, iz katerih se sami/e izvzamemo, sploh kadar ju analiziramo ali kritiziramo. Spet, ko govorimo o posameznikih/cah in o identitetah, se lahko hitro zgodi, da zapademo v neke vrste esencializem, razumevanje, da se posamezniki/ce rodimo z neko identiteto, da so naši psihološki procesi nam lastni, da izhajajo iz nas, da je naša identiteta, naša osebnost, produkt nas samih in je zato individualna, posebna, nedružbena.

Nadaljuj z branjem “MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA”

MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM

Odnosi med marksizmom in feminizmom ter feminističnimi in socialističnimi gibanji so bili tekom zgodovine večinoma konfliktni. Stalnica teh konfliktov je na eni strani neko razumevanje feminizma kot partikularnega boja znotraj splošnega boja proti kapitalizmu, oz. zvajanje feminizma na ‘žensko vprašanje’ in na drugi strani razumevanje feminizma kot nujnega v boju proti kapitalizmu in pri gradnji družbe brez izkoriščanja in zatiranja. Heidi Hartmann (1979) odnos med marksizmom in feminizmom primerja s poroko, kar se zdi na prvi pogled malo kontradiktorno, saj feministke, predvsem pa radikalne in marksistične/socialistične, kot eno izmed osnovnih institucij, ki zatirajo ženske, prepoznajo nuklearno družino in poroka, zveza med dvema osebama je načeloma osnova za vzpostavitev te hieararhične institucije. Ampak Hartmann (1979) že uvodoma pojasni, zakaj je uporabila to metaforo: “Poroka med marksizmom in feminizmom je kot poroka med možem in ženo opisana v angleškem zakonu. Marksizem in feminizem sta eno in to eno je marksizem. Zadnji podvigi za združitev marksizma in feminizma so za nas kot feministke nezadovoljivi, saj poskušajo zajeti feministični boj v ‘širši’ boj proti kapitalu. Če želimo pot nadaljevati, potrebujemo bolj zdrav zakon, ali pa ločitev.”

Nadaljuj z branjem “MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM”