Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!

Republika Slovenija se pripravlja na sprejetje tudi neobvezujočih določb evropske Direktive (EU) 2016/810 EP in Sveta z dne 11. 5. 2016 in njihovo implementacijo v Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Neobvezujoče določbe Direktive se med drugim nanašajo na “izboljšanje in poenostavitev pogojev” za vstop in prebivanje tujk in tujcev, ki bodo v Sloveniji prebivali zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja dela varuške au pair: lažja gospodinjska dela in skrb za otroke.  

V obrazložitvi predloga predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pojasnjuje, da sta bili med kategorije tujcev, za katere se zakon ne uporablja, uvrščeni dve novi, in sicer prostovoljci in varuške au pair. Kot pojasnjuje predlagatelj, te kategorije tujcev zaradi narave opravljanja dela in svojega statusa ne vstopajo na slovenski trg dela in regulacija s strani predmetnega zakona naj ne bi bila potrebna.

Predlagatelj tako stoji na stališču, da lažja gospodinjska dela in skrb za otroke zaradi narave opravljanja dela na domu, tj. v zasebni sferi, niso delo in jih zato ni potrebno regulirati. Predlagatelj pri tem spregleda, da, Direktiva izpostavlja potrebo po boljši zaščiti varušk au pair, in ne njihovo izločitev iz zakonske ureditve, zaradi česar lahko pride do zakonske praznine ter številnih zlorab tega instituta v »sivi coni«, pa tudi delovne sile same. Nadalje, ker lažja gospodinjska dela in skrb za otroke na domu bojda niso delo, zanje kot kaže ne velja pravilo »pošteno plačilo za delo«, pač pa bodo »prostovoljne« služkinje in varuške au pair oz. “osebe, ki opravljajo lažja gospodinjska dela in skrbijo za otroke”, zanje prejemale žepnino, poleg tega pa bodo prikrajšane za vrsto pravic, ki bi jim sicer pripadale (omejeno število ur dela, prosti dnevi, pravica do izobraževanja, varstvo osebnosti in dostojanstva, prehrana, … – kar vse je tudi namen Direktive). Predlagatelj torej želi v tem segmentu »zaposlovanja« legalizirati prekarno delo oziroma delo na črno.

Pri tem pa ne gre spregledati določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki občasno pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok opredeljuje kot osebno dopolnilno delo, pri čemer prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu, spodnje meje »žepnine« pa ni.

Torej, ne samo da se v Republiki Sloveniji leta 2018 skrbstvenega dela tujk in tujcev v zasebnem gospodinjstvu ne smatra in ne vrednoti kot vsakega drugega dela, kar je v nasprotju z zakonsko ureditvijo po drugih zakonih, ki se za takšno delo uporabljajo, in ga torej naj ne bi bilo vredno regulirati, še več: naša država odpira novo veliko okno za razmah potencialnih zlorab ravno najbolj ranljivih skupin: mlade tujke iz tretjih držav med 18. in 30. letom starosti (za “volontiranje” v gospodinjstvih in au pair se namreč večinoma prijavljajo dekleta), ki bivajo in delajo v istem gospodinjstvu kot “zaposlovalke” in “zaposlovalci” ter delajo tudi več kot 25 ur na teden za borno “žepnino”. Skoraj bi lahko že govorile in govorili o novodobnem suženjstvu, vsekakor pa govorimo o novi kategoriji tujk in tujcev v Sloveniji: služinčadi. Služabništvo kot oblika trgovanja z ljudmi je v Sloveniji vedno pogosteje zaznano in prepoznano, o čemer priča tudi sodna praksa– tujke zaradi nepoznavanja jezika in zakonodaje ter brez vzpostavljene socialne mreže (izključenost) večinoma niti ne vedo kje poiskati ustrezno pomoč. Za preprečevanje tovrstnih zlorab sta regulacija in enakopravno reguliranje vsakršne oblike dela vseh, v tem primeru predvsem tujih državljank in državljanov, ne le smiselna, pač pa nujno potrebna.

Predlagatelj sprememb in dopolnitev v predlogu zakona seveda ves čas vehementno zatrjuje, da predlog nima vpliva na proračun ali druga javno finančna sredstva, da nima vpliva na okolje, da bo vplival le na gospodarstvo v smislu hitrejših in enostavnejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev in tako zvišal raven privlačnosti ter povečal možnost konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako predlagatelj zatrjuje, da sprejem zakona ne vpliva na socialno področje in da sprejem ne bo imel drugih posledic. Pri tem vsekakor ni jasno, kako bi »delo« varušk au pair v zasebnih gospodinjstvih lahko vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlagatelj pa hkrati meče v isti koš vsakršno opravljanje dela varušk au pair, ne glede na poudarek Direktive, da se izjema, s katero bi se varuškam au pair iz tretjih držav olajšal vstop in prebivanje v državi članici EU, prvenstveno nanaša na izboljšanje jezikovnih sposobnosti in poznavanja države, opredeljuje pa tudi vrsto možnosti zakonske zaščite te ranljive skupine.

Namesto, da bi socialna država pravično zmanjševala vse večjo obremenitev delavk in delavcev pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in povečevala dostopnost javno financiranih nujnih socialnih storitev za otroke in druge pomoči potrebne družinske članice in člane, država ustvarja zakonsko podlago, ki omogoča tistim, ki si to seveda lahko privoščijo ali pa v tem vidijo možnost cenovno ugodne, da ne rečemo brezplačne, pridobitve varuške/gospodinje, preprosto naročiti »deklo« za pomoč iz tujine, ki bo to opravljala namesto njih. Kakšen strašanski napredek! Namesto, da bi se pogovarjali o podružabljanju gospodinjskih in skrbstvenih opravil in zmanjšanju delovnih naporov predvsem polno zaposlenih žensk, to predlagatelj sprememb in dopolnil zakona zgolj prestavlja na priseljenke, pogosto ženske iz nižjih socialnih razredov.

Vsi smo delavke in delavci in vse in vsi si zaslužimo varovanje naših pravic. Tudi varuške au pair v bistvu opravljajo delo in trenutna “žepnina”, ki jo dobivajo, za njih predstavlja dohodek. Na podlagi tega je smiselno tudi njihov položaj urediti primerno ter tako poskrbeti za dostojne pogoje dela ter jih vključiti v krog upravičenk in upravičencev določenih pravic, ki izhajajo iz dela.

To bo imelo pozitiven vpliv tako na njihov položaj, kot na jasnejšo, preglednejšo in bolj transparentno izvajanje takih storitev, predvsem pa tudi na transparentnejše plačevanje dela in spoštovanje delavskih in socialnih pravic (vključno s socialnimi prispevki).

Preden sklenemo svoj protest, moramo tudi poudariti tragično praktično realnost zakonskega predloga – z zakonom ustoličeno prikrito diskriminacijo žensk: če si ženska, si v tujini lahko predvsem brezpravna služkinja z žepnino, če si moški, pa moraš imeti pogodbo in plačo.

Nasprotujemo segmentaciji in razdelitvi enih in drugih delavk in delavcev, zavzemamo pa se in si bomo še naprej prizadevale in prizadevali za to, da imajo vse delavke in vsi delavci enake pravice.

S spoštovanjem, podpisani:

  • Delavska svetovalnica: Goran Lukić, l.r.
  • Iskra: Tonja Jerele l.r.
  • Sindikat Mladi plus: Tea Jarc, l.r.
  • Ženski lobi Slovenije: Violeta Neubauer, l.r.
  • Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi: Katjuša Popovič, l.r.
  • Društvo SOS telefon: Maja Plaz., l.r.
  • Mirovni Inštitut: dr. Neža Kogovšek Šalamon
  • Ženski odbor SC PEN MIRA: Tanja Tuma, l.r.
  • Društvo ženska svetovalnica: Lucija Užmah, l.r.
  • Društvo za nenasilno komunikacijo: Katja Zabukovec Kerin, l.r.
  • Svobodni sindikat Slovenije: David Švarc, l.r.
  • Inštitut 8. marec: Programski odbor
  • Dr. Gorazd Kovačič, l.r.
  • Dr. Urša Opara Krašovec, l.r.
  • Dr. Liljana Burcar, l.r.
  • Dr. Primož Krašovec, l.r.
  • Nika Kovač, l.r.

 

Več informacij:

Violeta Neubauer (M: + 386 31 612 434)

Tonja Jerele (M: +386 40 986 919)

Goran Lukić (M: +386 31 517 201)

 

Ljubljana, 17. 10. 2018

 Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje

Uvod

Veliko današnjih predlogov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v tako-imenovanih razvitih državah se zdi povsem skladnih z ustaljenimi politično-ekonomskimi strukturami in »konsenzualnimi« predstavami o alternativnih družbeno-ekonomskih in političnih možnostih. Nekateri vidnejši predlogi UTD le-tega predstavljajo kot zdravilo za širok spekter (neoliberalno zastavljenih) družbenih in okoljskih izzivov, vključno z vprašanjem avtomatizacije, ki ima sicer nedvomno moteče učinke na ustaljene koncepte in prakse dela. Bolj radikalni pristopi k UTD ter drugim sistemskim alternativam mezdnemu delu in kapitalistični državi »blaginje« ostajajo povečini omejeni na niše akademskih in družbeno-političnih sfer. Tisti predlogi z institucionalno podporo ki dosežejo eksperimentalno raven običajno zaradi inercij, iger moči, ustaljenih imaginarijev ter načinov produkcije in uporabe vedenja razvodenijo v poskuse s Temeljnim Dohodkom ‘Light’.[i]

Nadaljuj z branjem ” Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje”

Sovraštvo niso le besede – mobilizacija proti izkoriščanju in dominaciji

Kaj je strah? Strah je odziv na izkoriščanje, nasilje in dominacijo. Kdaj se strah pojavi? Ko smo nemočni. Četrtkov shod ‘Brez strahu – proti politikam sovraštva’ (ki ga, mimogrede, kljub napačnim zapisom v medijih, ni soorganizirala Iskra) nagovarja vse, v katerih se je zbudil strah, medtem ko opazujemo zaostrovanje različnih oblik izkoriščanja in prevlade. Vse, ki nas straši pronicanje sovraštva v javni diskurz druži isti cilj – ustaviti naraščajoči prodor skrajne desnice. Vendar pa skrajna desnica ni prisotna zgolj v javnem diskurzu. Njena logika je že dlje časa prisotna v vsem tkivu naše civilne in politične družbe in v mnogih praksah, ki so del vse institucionalizirane politike. Odkrito podpihovanje sovraštva političnih strank desnega spektra je le njen najbolj očiten in simptomatičen del. A prvotno je njena logika prisotna v žici na naši južni meji, v utopljenih truplih, ki jih ima na vesti levosredinska vlada, v razrednih ofenzivah na javne storitve, ki izkoriščane potiska še bolj na rob družbe, v še večjo bedo. V varčevalnih politikah, ki krivdo za krizo naprtijo na pleča delovnih množic. Skratka v etatistični logiki meščanske demokracije, ki sovražne ukrepe maskira v “nacionalne interese”, “varnostne potrebe” in “common sense”. Nadaljuj z branjem “Sovraštvo niso le besede – mobilizacija proti izkoriščanju in dominaciji”

PODPORA STAVKI DELAVCEV IN DELAVK PODJETJA ERICO VELENJE

V Iskri izrekamo polno podporo stavki, ki jo delavci in delavke podjetja Erico Velenje d.o.o. organizirani/e v sindikat Skei Erico napovedujejo za torek, 29. maja. Stavko organizirajo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi štirim delavcem/kam, predsedniku sveta delavcev in trem sindikalno aktivnim delavcem/kam, poleg tega pa zahtevajo še zvišanje minimalne plače in ureditev ostalih delovnih pogojev. Spet smo priča zdaj že prevečkrat slišani zgodbi o napadih lastnikov podjetij na sindikalno organizirano delavstvo, sploh ko začnejo opozarjati na slabe delovne pogoje. Nadaljuj z branjem “PODPORA STAVKI DELAVCEV IN DELAVK PODJETJA ERICO VELENJE”

Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru

Omejitev trajanja pedagoškega procesa je za študente in študentke bistvenega pomena – s strnjenostjo izvedbe je zavarovana kakovost študija. Omejitev je tako pomembna, da odločitev o njej ni prepuščena vodstvom visokošolskih zavodov, pač pa jo 37. člen v Zakonu o visokem šolstvu nedvoumno postavlja na 30 tednov na posamezno študijsko leto. Kljub temu pa na Univerzi v Mariboru (UM) omejitev kršijo že dve zaporedni leti. Pri pripravi predloga študijskega koledarja za študijsko leto 2018/19 je postalo jasno, da se podobna zgodba obeta tudi v prihodnje. Pedagoška dejavnost bo predvidoma raztegnjena čez kar 33 tednov. Nadaljuj z branjem “Reševanje študijskega koledarja na Univerzi v Mariboru”

PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE

Delovni odbor za feminizem pri Študentskem društvu Iskra in Ženski lobi Slovenije izrekamo podporo delavkam/cem Fraporta, ki se bodo jutri zbrali/e na protestnem shodu na letališču Brnik zaradi odstopa uprave od pogajanja o kolektivni pogodbi, v kateri se je sicer pojavilo več problematičnih členov, me opozarjamo predvsem na spolno diskriminacijo, ki se uvaja v novo kolektivno pogodbo.  Nadaljuj z branjem “PODPORA DELAVCEM/KAM PODJETJA FRAPORT IN SINDIKATU POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE”