Slovenske železnice bodo s 1. julijem zvišale cene enosmernih in povratnih vozovnic za 16 odstotkov. Dodatek za nakup vozovnice na vlaku se bo zvišal s 5 na kar 12 evrov.

Podražitev vozovnic je le kaplja v morje že obstoječih težav s Slovenskimi železnicami.

• Letos se je že zgodilo, da je vlak prišel na cilj s 343 minutami zamude – skoraj šest ur. Poleg takih ekstremnih primerov so sicer zamude na Slovenskih železnicah stalnica. Kljub temu se jih ne da sproti preverjati, saj so na spletu informacije o zamudah pogosto netočne ali pa jih celo ni.
• Doplačilo za IC, ICS, EC, EN, MV vlake je enako za vse potnike, ne glede na dolžino poti. Zaradi  redkosti odhodov na rednih linijah predstavljajo ti vlaki nujne povezave manjših mest z večjimi in so torej neizogiben strošek za uporabnike. Dodatek se zaračunava tudi na relacijah, kjer vozi nadomestni prevoz (npr. relacija Koper – Ljubljana). Zaračuna se torej dodatek za vlak, ki ga dober del poti sploh ni.
• Ob bolj obremenjenih terminih ni dovoljšnega povečanja frekvence vlakov, zato morajo potniki pogosto tudi stati na vlaku.
• Prihodi vlakov niso usklajeni z voznimi redi avtobusov in obratno. Ob morebitni (skoraj zagotovi) zamudi vlaka potniki zamudijo avtobusno povezavo do svojega kraja.

Kaj podražitev zares pomeni za potnike?

Zvišanje cen velja zgolj za občasne uporabnike, ki nimajo kupljenih mesečnih oz. letnih kart. Za 2,5-urno vožnjo iz Ljubljane do Kopra, na kateri se boste verjetno dvakrat presedali na nadomestni prevoz – avtobus, bo tako na delovnik za karto treba namesto 12,40 € (brez doplačila) odšteti pribl. 14,40 €.

Če ste do železniške postaje prispeli kanček prepozno in si niste zagotovili dodatnega časa pred potovanjem za iskanje kartomatov (v kolikor ti sploh delajo) ali za obisk blagajne (v kolikor je odprta), se bo strošek povečal na kar slabih 30 €.

Če dolgi potovalni čas (brez vštetih zamud) že tako ni odvrnil potnika, ga bo sedaj morda dokončno prepričalo to, da so avtobusi in prevozi.org cenejši in/ali časovno priročnejši.

Slovenske železnice kot razlog za podražitev navajajo »uskladitev cen z dolgoročno rastjo stroškov«. A hkrati so imele Slovenske železnice zgolj v prvem polletju 2025 30,4 mio € čistega profita, večinoma ravno iz potniškega prometa, ki naj ne bi bil tržna storitev. Očitno je torej, da se Slovenskim železnicam ne gre za preživetje, ampak za dodatno služenje.

»Kaznovanje« kupovanja karte na vlaku in podražitev enkratnih oz. povratnih vozovnic sta le taktiki, s katerimi si želijo brez večjih tveganj zagotoviti večji dobiček, posledice lastnega neuspeha pa prevaliti na potnike in istočasno disciplinirati sčasoma bolj obubožani delavski razred. Komu mar, če se v procesu izgubi potnike in jih preusmeri na dolgoročno nevzdržni cestni prevoz.

Višje cene kart, medtem ko storitve ostajajo slabe, bodo sicer povzročile še večje nezadovoljstvo potnikov. Ti bodo svojo upravičeno jezo mnogokrat znašali nad zaposlenimi pri SŽ, ki za odločitve podjetja niso krivi in od njih nimajo koristi. Delovni pogoji na SŽ so že sedaj slabi, delavci in delavke imajo dolge izmene (ki se z zamudami vlakov zgolj daljšajo) in neusklajene izmenske urnike. Sami se še najbolj zavedajo težav pri Slovenskih železnicah, a nanje ne morejo vplivati.

Da bi železniški sistem v Sloveniji zares služil tem, ki ga potrebujemo, bi med drugim potrebovali korenito prenovo železniške infrastrukture, ki bi omogočala hitrejše vožnje, pogostejše odhode, načrtno usklajevanje z avtobusnimi linijami in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Slovenska država, podrejena kapitalizmu in mednarodnim neoliberalnim inštitucijam, se ne bo nikoli lotila projektov, ki presegajo kratke mandate izvoljenih politikov in gredo navzkriž z interesom mednarodnega kapitala. Boljše javne storitve lahko dosežemo le z organiziranim političnim bojem, ki ima za svoj cilj celovito preobrazbo družbe – iz družbe, ki služi trgu, v družbo, ki služi potrebam ljudi.