[su_posts posts_per_page=”-1″ tax_term=”129″ tax_operator=”0″ order=”desc” ignore_sticky_posts=”yes”]DELOVNI ODBOR ZA TEHNOLOGIJO VABI NOVE ČLANE IN ČLANICE! “V Delovnem odboru za tehnologijo postavljamo pod vprašaj družbeno funkcijo in okoliščine uporabe tehnologije v sodobnem kapitalizmu in iščemo alternative za večjo družbeno-politično emancipacijo. Raziskujemo potencial razbremenitve človeškega dela, ki ga odpira področje kibernetike in umetne inteligence. Nenazadnje se ukvarjamo tudi z vprašanjem t. i. svobodnega interneta in spletnega piratstva ter z vprašanjem masovnega in netransparentnega zbiranja podatkov. Ne dovolimo torej, da nas brezosebni mehanizmi kapitala zasužnjijo še v digitalnem svetu! Naj ne služi človek tehnologiji, temveč tehnologija človeku!”   Če ste v zgornjem izseku iz njihovega manifesta našli/e kaj zase in bi se odboru želeli/e priključiti, nam lahko pišete na: info@studentska-iskra.org! MANIFEST DELOVNEGA ODBORA ZA TEHNOLOGIJO Že od prve industrijske revolucije avtomatizacija transformira človeško delo in organizacijo le-tega. Vsaki industrijski revoluciji je skupno dejstvo, da na določeni točki razvoja materialne proizvodne sile trčijo v konflikt z obstoječimi proizvodnimi odnosi. Kar se v informacijski dobi kaže bolj mogoče kot kadarkoli prej – preskrba potreb celotnega svetovnega prebivalstva z upoštevanjem kapacitet okolja in regeneracije vseh življenjsko podpornih sistemov – je danes v direktnem konflitu s tem, kar je dovoljeno. Založniki, producenti in telekomunikacijska industrija skupaj z zakonodajo delujejo v smeri omejevanja in parceliranja prostih omrežij s ciljem preprečitve prostega pretoka informacij izven njihove kontrole. Korporacije na silo držijo položaj posrednika med ustvarjalci in potrošniki. Informacije in znanje se od stvarnih dobrin ločijo po tem, da informacij ob “uporabi” ne zmanjkuje, temveč se širijo kot znanje. Še več, uporabni potencial znanja s s tem lahko le raste. Od kod torej interes do lastninjenja in zaklepanja informacij (kar se v realnosti manifestira v avtorskem pravu skozi pojem intelektualne lastnine) ki imajo potencial da izboljšajo kvaliteto življenjacelotne družbe? Verjetno ni treba posebej poudarjati pomena informacijskih tehnologij, tako za optimizacijo procesov v vseh gospodarskih sektorjih, kot tudi za tvorjenje novih načinov združevanja ter vznikanje bolj egalitarnih, učinkovitih in racionalnih struktur.  Mnogi ne vedo, da je bil internet, kot ga poznamo danes, razvit in vzpostavljen z javnimi sredstvi. V 90ih letih bila komunikacijska hrbtenica infrastrukture interneta poceni prodana ali preprosto predana v roke zasebnikov; po bitkah “zdravokonkurenčnega malopodjetništva” pa je pristala v lasti sedmih megakorporacij. Temu je s popularizacijo svetovnega spleta (world wide web; spletnih strani) sledil zajeten val centralizacije vsebin, zavoljo monetizacije internetih storitev ter ograjevanja dostopa, v nasprotju z distribuirano topologijo zgodnjega interneta, ki je omogočal in gradil na solidarnostnem pretoku informacij. V DOT-u postavljamo pod vprašaj družbeno funkcijo in okoliščine uporabe tehnologije v sodobnem kapitalizmu in iščemo alternative za večjo družbeno-politično emancipacijo. Raziskujemo potencialrazbremenitve človeškega dela, ki ga odpira področje kibernetike in umetne inteligence. Nenazadnje se ukvarjamo tudi z vprašanjem t.i. svobodnega interneta in spletnega piratstva ter z vprašanjemmasovnega in netransparentnega zbiranja podatkov. Ne dovolimo torej, da nas brezosebni mehanizmi kapitala zasužnjijo še v digitalnem svetu! Naj ne služi človek tehnologiji, temveč tehnologija človeku![/su_posts]