V Iskri smo pred nekaj dnevi dobili elektronsko sporočilo študentke Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je bila kljub zagotovilom svojega referata, da bo lahko vpisala absolventski staž, obveščena, da ji pravica do le-tega ne pripada. Ker ne gre za osamljen primer, je na mestu nekaj komentarjev in opozoril.
Iz pisma študentke:
“V ponedeljek, 17. 8. 2015, sem bila informirana, da v študijskem letu 2015/2016 ne morem uveljaviti pravice do statusa absolventa. Ta informacija me je povsem šokirala, saj je v popolnem nasprotju z informacijo, ki sem jo pridobila v referatu Filozofske fakultete v Mariboru že februarja 2015, ko so mi v referatu med uradnimi urami ustno zagotovili, da bom lahko, če bo to potrebno, to pravico v študijskem letu 2015/2016 brez zadržkov uveljavila.
/…/
Po obvestilu, ki sem ga prejela dne 17. 8. 2015, pa uveljavljanje pravice do statusa absolventa kar naenkrat več ni možno, kar je zame seveda prepozna novica, kakor tudi za mnoge druge študente, ki so v enaki situaciji kakor jaz.”
Študentka se je pritožila tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer pa je dobila podoben odgovor, da torej ne more vpisati absolventa in bo študentski status izgubila.
Ko je leta 2012 v veljavo stopil ZUJF, je bil med mnogimi drugimi varčevalnimi ukrepi študentom in študentkam skrajšan čas statusa študenta za eno leto. Študentska organizacija Slovenije je to takrat proglasila za svoj velik uspeh in obranitev študentskega interesa. Namesto prepisa/ponavljanja in absolventskega leta (torej dveh dodatnih let) je bilo od tedaj vsakemu študentu dano na izbiro, ali bo ponavljal letnik, spremenil smer študija ali pa vpisal absolventski staž (zgolj eno dodatno leto). Vendar ta sistem predpostavlja informiranost študenta, na podlagi katere lahko sprejme odločitev: bodisi se bo prepisal, bodisi bo ponavljal letnik, bodisi si bo podaljšal študij za eno leto po končanih obveznostih, da bo lahko opravil diplomo, prakso ali karkoli mu je še ostalo. Zaradi tega je bilo tistim, ki so v času, ko je zakon stopil v veljavo, že ponavljali ali se prepisali, dovoljeno vpisati še absolventski staž (219. člen Zujf).
Obveščenost študentov o svojih pravicah in zakonski podlagi le-teh pa je v prvi vrsti dolžnost fakultete, v tem primeru referata oziroma službe za dodiplomski študij. Zato je krivda v prvi vrsti na (FF) UM, da bo študentka (in morebitni drugi študentje_tke) zaradi napačnih informacij ostala brez absolventa, kar je nesprejemljivo.
Univerza bi vsem, ki se znajdejo v takšni situaciji, morala omogočiti brezplačno opravljanje vseh študijskih obveznosti. To ne bi smel biti niti logistični niti finančni problem, saj so izpitni roki fiksni in nekaj študentov več pri pisanju izpita ne predstavlja dodatnih stroškov. Sicer so cene opravljanja izpitov brez statusa študenta precej visoke, da niti ne govorimo o zagovoru diplome, ki lahko študenta izžame za debelih 600 €.
Pozivamo tudi Študentski svet univerze v Mariboru, da v ta namen pritisne na univerzitetne organe, saj gre za organ, ki obstaja ravno zato, da zastopa interese študentov in študentk. Ta vloga študentskega sveta mora biti še toliko bolj poudarjena v trenutkih, ko univerzitetna birokracija odpove na škodo študentov, in v tem primeru mora biti njihova zahteva, da študentje niso finančne žrtve, toliko bolj brezkompromisna.
Potrebno je poudariti, da takšni incidenti odprejo vrsto sistemskih težav, ki jih je potrebno odpraviti z dolgoročnimi reformami. Nevzdržnost stroškov absolventskega staža izhaja predvsem iz podhranjenosti visokošolskega sistema – ZUJF je namreč stopil v veljavo kmalu po implementaciji bolonjske reforme, ki je za eno leto podaljšala visokošolski študij, ne da bi hkrati povečala sredstva, ki so le-temu namenjena, s čimer je ustvarila umetno finančno luknjo. Od takrat naprej so se proračunska sredstva namenjena visokemu šolstvu le še zmanjševala. Del bremena te luknje so z izgubo absolventa prevzeli študentje in študentke. Od leta 2012 se je povprečna ekonomsko-socialna situacija študentov zgolj poslabšala, kar ob neustrezni štipendijski politiki pomeni vedno večjo odvisnost od dela preko študentske napotnice. Dodatno absolventsko leto je s tem še toliko bolj pomembno, saj omogoča študentom, da opravijo zahtevnejše in časovno potratne obveznosti (diploma, praksa), ki jih zaradi dodatne obremenjenosti z delom niso uspeli opraviti tekom študija. Poleg tega je čas, v katerem lahko po koncu študija poiščejo zaposlitev, za mnoge hudo potreben.
Nazadnje pa pod vprašaj postavljamo plačljivost študijskih obveznosti. Opravljanje izpita nekoga, ki mu je status študenta že potekel, stane med 30 in 60 €, tudi če ga opravlja prvič. Utemeljenih razlogov za tovrstne stroške ni, saj je, kot rečeno, strošek predvsem status študenta, ne pa nekaj dodatnih prijav na izpitni rok, ki je tako ali tako že razpisan. Glede na to, da naj bi država nosila nalogo zagotavljanja brezplačnega dostopa do visokošolskega izobraževanja vsem državljanom pod enakimi pogoji, je ukinitev sistema plačevanja za izpitne obveznosti najmanj, minimalni korak, ki bi ga lahko storila v smer izpolnjevanja te naloge.
Študentska Iskra