Rektor Svetlik s statutom nad študente in pedagoge


Pregled osnutka predloga Statuta Univerze v Ljubljani

Dvatisočglavo množico so lani aprila na Kongresnem trgu spremljali plapolajoči transparenti in glasni vzkliki študentov proti šolninam. Študentke in študentje smo se skupaj z zaposlenimi na Univerzi uprli predlogu Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je uvajal plačljiv redni študij in še mnoge druge škodljive spremembe.
Ponovno imamo razlog za izražanje nezadovoljstva – rektor Ivan Svetlik je v javno razpravo namreč poslal osnutek predloga novega Statuta Univerze v Ljubljani, ki ga lahko preberete tukaj. Spremembe, ki jih predlaga, se v veliki meri naslanjajo na lanski predlog ZViS, a gredo še korak dlje in natančno sledijo varčevalni logiki in neoliberalnemu modelu univerze. Pozornemu opazovalcu sprememb visokega šolstva to najverjetneje ne predstavlja nobenega presenečenja, saj smo podobnim trendom privatizacije in komercializacije javnih storitev namreč priča povsod po svetu; prav tako jeznim odzivom množic nanje. Zdi se tudi, da je osnutek Statuta le uvertura v novi ZViS, ki ga ministrica Stanka Setnikar Cankar napoveduje za letošnjo pomlad. Glede na Svetlikove formulacije členov Statuta in medijske izjave predstavnikov MIZŠ je že mogoče slutiti, kakšne spremembe nam pripravljajo. Jasno pa postaja predvsem to, da se bomo morali študentje in delavci spet odločno postaviti v bran pravicam in priborjenim pridobitvam socialne države.

Vendar začnimo s pozitivno spremembo. Osnutek Statuta daje volilno pravico pri volitvah rektorja in dekanov tudi nepedagoškim delavkam in delavcem, kar v Iskri močno podpiramo. Vključevanje te skupine zaposlenih v procese odločanja je korak naprej v smeri demokratizacije Univerze. Primernejši od elektorskega sistema, ki je trenutno predviden, bi sicer bil proporcionalni sistem po principu “ena oseba – en glas”. Toda:

Osnutek Statuta dovoljuje skupno izvajanje (plačljivega) izrednega in (brezplačnega) rednega študija ter ju izenačuje po obsegu (primerjaj 81. člen osnutka z 91. členom veljavnega Statuta UL). S tem se zlorablja izredni študij, zamišljen kot študij ob delu in bi se kot tak moral izvajati npr. v popoldanskem času, ki tako postane oblika zaračunavanja šolnin na rednem študiju (kar se sicer že zdaj nelegalno dogaja na nekaterih fakultetah). Vodstva fakultet, ki so zaradi varčevalnih ukrepov vedno bolj finančno podhranjene, bodo lahko zmanjšala število rednih vpisnih mest in jih razpisala kot izredna. Na ta način se odgovornost za financiranje javnega visokega šolstva z države prenaša na pleča študentov in njihovih družin. Študij tako iz splošne državljanske pravice vse bolj postaja storitev na trgu. S tem postaja izobrazba vedno manj dostopna socialno ogroženemu delu prebivalstva, ki je v Sloveniji vsak dan večji in že zdaj alarmanten. Na drugi strani vodijo spremembe v smeri univerzitetne izobrazbe kot privilegija bogatih, s čimer postane šolski sistem mehanizem zaostrovanja razredne delitve družbe, namesto da bi deloval v smeri enakosti in emancipatornosti. Podobnemu mehanizmu vpeljave šolnin smo bili v sicer procentualno omejeni obliki priča pri lanskemu poskusu spremembe ZViS.

Osnutek Statuta dviguje prag števila vpisanih študentov, pod katerim se določen predmet izvaja namesto v obliki predavanj v obliki konzultacij, s pet na deset študentov. To je varčevalni ukrep, pravzaprav kar uzakonitev varčevalne politike, s katero se sili fakultete in akademije v združevanje študijskih skupin. Rezultat bo krčenje števila izbirnih predmetov in smeri. To bo predvsem prizadelo študije, na katere se vpiše manjše število študentov (a so zaradi specifičnih znanj za družbo zelo pomembni), in prav tako kakovost večine manjših fakultet in akademij, na katerih je majhen vpis pravilo. Zaradi zmanjšane izbirnosti bo močno okrnjena tudi druga bolonjska stopnja.

Nadalje osnutek niža število dovoljenih opravljanj izpitov na le dva brezplačna in eno plačljivo (plus eno izredno plačljivo opravljanje na osnovi prošnje) . Razlog za ta ukrep je najverjetneje to, da se želi Univerza povzpeti po mednarodnih univerzitetnih lestvicah (kjer je število dovoljenih opravljanj izpitov eden od kriterijev), da bi lahko ob koncu mandata prikazali rezultate. Seveda je resen dvig kakovosti ob ostri varčevalni politiki malo verjeten in je veliko lažje poseči po instant ukrepih. Kakovost študija se s tem tudi ne bo dvignila, prej nasprotno, saj bodo profesorji, ker se od njih istočasno zahteva povečanje prepustnosti (glej npr. Strategijo UL 2012-2020), spustili kriterije za opravljanje izpitov. Tak ukrep tudi  predstavlja dodaten ekonomski pritisk na študente, saj se cena komisijskega opravljanja izpita že giblje okoli 180 €.

Osnutek Statuta opušča določila glede rabe slovenščine pri poučevanju. To verjetno pelje v smeri postopnega nadomeščanja slovenščine kot učnega jezika z angleščino. Namen tega je verjetno trženje “ugodnih evropskih diplom” izven EU. Posledica je lahko postopno upadanje razvoja in rabe strokovnega slovenskega jezika, pa tudi nižja kakovost zaradi poučevanja v jeziku, ki ga pedagog ni povsem vešč. Statut uvaja tudi možnost masovnega študija na daljavo preko spleta. To po eni strani spet cilja na priliv šolnin tujih študentov, po drugi strani pa je študij na daljavo a priori nižje kakovosti, saj ne predvideva stika študentov s pedagogi. Poleg naštetih se uvaja še vrsto drugih komercialnih dejavnosti.

Osnutek Statuta veča upravljalska pooblastila rektorja in Upravnega odbora ter sočasno zmanjšuje strokovna pooblastila Senata. Tako Senat izgublja pristojnost dajanja soglasja k Merilom za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, s čimer Merila v večji meri postanejo instrument za finančno upravljanje in manj instrument za zagotavljanje strokovnega minimuma kakovosti. Poleg tega UO dobiva pristojnost dajanja soglasja k uvedbi novih programov (kjer se spet finančni kriterij postavlja nad strokovnega) in proste roke pri opredeljevanju tega, za kaj se zaračunava šolnine in prispevke za študij.

Potrebno je tudi poudariti večje število diskriminatornih in disciplinirajočih praks, ki jih uvaja novi osnutek, ter obširno manjšanje možnosti pritožb in kritik študentov in zaposlenih na univerzi. Študentom se tako izrazito krči pravna varnost nasproti odločujočim organom glede uveljavljanja naših pravic (tako se bo npr. po novem študentova vloga štela za zavrnjeno, če pristojni organ o njej ne bo odločil v predpisanem roku; rok za pritožbe se iz osmih skrajša na tri dni ipd.).

Poleg slabšanja položaja študentov pa se negativne spremembe predvideva tudi za pedagoge, saj Statut močno zaostruje postopek za izvolitve v nazive. Potrebno je izpostaviti še bistveno povečevanje neenakih možnosti za napredovanje žensk (katerih majhen delež med zaposlenimi z učiteljskim nazivom na univerzi je že sedaj naravnost šokanten) s tem, da je izpuščen člen obstoječega statuta, ki določa, da se čas porodniškega dopusta ne šteje v habilitacijsko dobo. Tako bodo po novem pedagoginje matere imele eno leto manj za zbiranje točk za napredovanje (če bodo same koristile starševski dopust, kar je še vedno najbolj pogosto); to tudi odvrača moške od tega, da bi vzeli očetovski dopust, kar še dodatno potiska ženske v sfero doma.

Očitno se rektor še kako zaveda, da zgoraj naštete spremembe nikakor niso v interesu zaposlenih na univerzi in študentov. Ker smo se študentje in študentke že sedaj odločno postavili po robu varčevalnim ukrepom in komercializaciji univerze ter krčenju naših pravic, je zato v novem statutu spektakularno dopolnil 7. člen: »Na univerzi ni dopustno […] izvajanje politične propagande.« Dekani in rektor bodo lahko poljubno prepovedovali okrogle mize, tribune ter skupščine študentov in zaposlenih o visokošolski in družbeni problematiki, študentske volitve, obveščanje študentov o političnem dogajanju na univerzi, ki jih zadeva, proteste ipd. Kritično razmišljanje in svoboda govora na fakultetah bosta cenzurirana. Kakršnokoli upiranje in povezovanje študentov in zaposlenih proti samovoljnim in škodljivim spremembam v visokem šolstvu bo onemogočeno.

Študentke in študentje ob takih ukrepih ne moremo stati križem rok! Pravice je namreč veliko lažje braniti kot jih ponovno izboriti. Vse tiste, ki si želite o problematiki osnutka novega Statuta izvedeti več, vabimo na eno izmed dveh okroglih miz, ki ju skupaj s študentskimi in sindikalnimi predstavniki na to temo organiziramo naslednji teden:

  • V torek, 20. 1., ob 16:20 na Filozofski fakulteti.
  • V sredo, 21. 1., ob 15:00, na Fakulteti za družbene vede.

Podrobnejše informacije o dogodkih bodo v kratkem objavljene na naši FB strani.


Besedilo osnutka Statuta je dosegljivo na tej povezavi.

 

Deli članek
,