Društvo Iskra podaja naslednje pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Predlog), ki je v javni razpravi od 24. 1. 2018.
Pred pripombami na posamezne sklope Predloga bi radi poudarili, da nas veseli, da Predlog v precejšnji meri sledi temu, kar je potrdil Svet za visoko šolstvo na svoji seji. Trenutno stanje kaže na napredek v odnosu ministrstva do akterjev, ki so pri pripravi Predloga sodelovali, posebno v primerjavi s prejšnjimi predlogi, katere je ministrstvo po začetnih usklajevanjih v javno razpravo poslalo z močno spremenjeno vsebino, ne da bi o tem obvestilo ostale akterje. Z naše strani bojazen o nenadejanih spremembah sicer še obstaja, saj nismo pozabili izkušnje z zadnjo Novelo Zakona o visokem šolstvu iz leta 2016, ko je Vlada določene člene amandmirala in s tem povzročila precej težav (naj omenimo le številne zaporedno ali vzporedno vpisane študente in študentke, ki so oktobra 2017 čez noč ostali brez vseh pravic iz naslova študentskega statusa). Iz tega razloga po preteku roka za zbiranje pripomb zgodba za nas ne bo končana, temveč bomo sprejemanje Predloga spremljali vse do objave zakona v Uradnem listu, kasneje pa tudi izvajanje posameznih določil.
Javna služba
1. člen:
V 6. odstavku bi moralo biti jasno določeno, da javna dostopnost rezultatov obsega tudi objave v plačljivih publikacijah ter rezultate, financirane iz zasebnih virov znotraj javne službe (kot dopušča 1. odstavek 2. člena Predloga).
Ker bi se založbam zmanjšal finančni interes po objavljanju javno dostopnih rezultatov v plačljivih publikacijah, predlagamo, da ministrstvo pripravi natančnejši načrt za pomoč raziskovalcem in raziskovalkam, da bo javna dostopnost rezultatov realno izvedljiva brez negativnih učinkov na raziskovalno in razvojno delo.
Čeprav 7. odstavek opredeli študentske domove kot podporno dejavnost v javnem interesu, bodo z brisanjem obstoječega 47. člena onemogočene koncesije za opravljanje javne službe dejavnosti študentskih domov.
V kolikor ministrstvo vztraja pri ukinitvi koncesij za opravljanje javne službe dejavnosti študentskih domov, predlagamo vključitev prehodne določbe, ki bo omogočila enakomeren in varen prehod v novo ureditev, in izdelavo načrta, kako dolgoročno učinkovito rešiti pomanjkanje študentskih nastanitev.
V nasprotnem primeru naj se v predlaganih členih, ki urejajo koncesije v visokem šolstvu, smiselno uredi tudi koncesije za opravljanje javne službe dejavnosti študentskih domov.
2. člen:
Predlagamo razjasnitev 2. odstavka na način, da bo tudi v praksi zagotovljen brezplačen in vsem dostopen študij. V obstoječem zakonu ni navedenih pogojev za obseg vpisnih mest, niti jih ne vpeljuje Predlog. Besedna zveza “zagotovljena široka dostopnost študija” je brez jasne definicije, zato je s trenutno formulacijo odstavka obseg vpisnih mest slabo pogojen.
V 3. odstavku je potrebna natančnejša definicija “drugih dejavnosti.” Kot je besedilo odstavka zastavljeno sedaj, pušča preveč možnosti za različne interpretacije, posebno v navezavi na slabo sestavljen 2. odstavek, ki določa pogoje za obseg vpisnih mest in vlogo pogodbe o financiranju. Predlagamo takšno formulacijo odstavka, da ne bo prihajalo do zlorab, predvsem naj se jasno umesti izredni študij.
4. odstavek, kot je zastavljen sedaj, se ne sklada popolnoma z 2. odstavkom 1. člena Predloga, ki vsem uporabnikom zagotavlja dostop do visokošolske dejavnosti pod enakimi pogoji. Študij tujih državljanov in državljank v Sloveniji naj se uredi na način, ki do njih ne bo diskriminatoren, da internacionalizacija visokega šolstva ne bo izkoriščena za služenje na njihov račun.
V 7. odstavku je upravnemu odboru (UO) podeljenih absolutno preveč pristojnosti. V praksi ima ustanovitelj v UO svoje predstavnike, torej je predlog UO v večji meri predlog ustanovitelja samega. Trenutna formulacija omogoča discipliniranje visokega šolstva preko finančnih sankcij, kar je nedopusten poseg v ustavno zagotovljeno avtonomijo.
Koncesije v visokem šolstvu
10. člen:
Trenutna zastavitev meril, posebno 3. alineje, je takšna, da favorizira izjemno ozek spekter potencialnih koncesionarjev, imensko so to tisti, ki svoje delo uspešno tržijo. Merilo, kot so monografije, je samo po sebi neprimerljivo z merilom, kot so patenti in projekti po naročilu. V kolikor ministrstvo želi pokazati resnost pri vpeljavi koncesij v visokem šolstvu ob polnem razumevanju raznolikosti področja, je potrebno merila določiti tako, da imajo za pridobitev koncesije realne možnosti vsi zavodi, ne glede na področje delovanja.
17. člen:
Beseda “lahko” v prvi vrstici onemogoča enolično razumevanje člena. Potrebno je razjasniti člen tako, da bo nedvoumno obvezoval koncedenta k odvzemu koncesije pod v Predlogu navedenimi pogoji.
Razno
24. člen:
Nasprotujemo črtanju 10. odstavka. Brez tehtne drugačne ureditve Predlog na tem področju odpira neomejene možnosti zlorab, za kar bi bili primarno odgovorni pisci Predloga.
38.a člen:
Nov 5. odstavek vpeljuje možnost dodatnih pogojev za vpis brez jasne perspektive, kaj je njihova vloga. V kolikor bo obstoječa formulacija v Predlogu ostala, se odpirajo možnosti zlorab od neutemeljenega krčenja vpisa do služenja z izpiti in s tržno dejavnostjo pripravljalnih tečajev. Odstavku nasprotujemo in predlagamo njegov izbris. Prihodnja vključitev takšnega določila naj bo pogojena s predhodnjo poglobljeno javno razpravo.
41. člen:
K 2. odstavku podobna pripomba kot k 38.a členu Predloga.
83.a člen:
Predlagamo vključitev prehodne določbe, ki bo ministrstvu omogočila nadgradnjo infrastrukture in veščin za zakonito uporabo razširjenih pooblastil za pridobivanje in obdelavo podatkov študentov in študentk.