ODZIV NA GRADIVO ZA RAZPRAVO O OBLIKOVANJU ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE

Študentsko društvo Iskra, Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije, Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikat prekarcev:

Ljubljana, 8. junij 2017: Ministrstvo za infrastrukturo je dalo včeraj v javno obravnavo gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije[i]. Ta bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. V študentskem društvu Iskra, Glosi – Sindikatu kulture in narave Slovenije, Društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Sindikatu prekarcev sicer pozdravljamo v dokumentu postavljen dolgoročni cilj prehoda v »nizkoogljično družbo«, a podrobnejše branje dokumenta razkrije, da so predlagani scenariji nepravični, gospodarsko premalo ambiciozni, podnebno nezadostni in neskladni z evropskimi zavezami. Zato predlagamo, da naj prihajajoči Energetski koncept Slovenije vsebuje obvezo po pripravi celovitega plana pravičnega prehoda za vse neposredno in posredno prizadete delavce in skupnosti, obvezo po pripravi celovitega in konkretnega plana za usmeritev in razširitev slovenskega gospodarstva na področje zelene ekonomije ter prilagojene scenarije, ki bodo v skladu z evropsko zavezo in željo po preprečitvi najhujših posledic podnebnih sprememb (80-95% znižanje toplogrednih plinov do leta 2050 glede na 1990).

Podnebne spremembe imajo preko najrazličnejših učinkov škodljive posledice za delavce, državljane, podjetja in države. Tako naj bi se zaradi podnebnih sprememb že leta 2020 družbena blaginja v Evropi znižala za 31 milijard €[ii], stroški spopadanja s poplavami, dodatnih smrtnih žrtev zaradi naravnih ujem in vročinskih valov ter popravila zaradi vremenskega stresa uničene infrastrukture pa naj bi leta 2020 narastli vse do 338 milijard €[iii]. Te in še mnoge druge posledice preko nižanja plač in delavskih pravic, stečajev podjetij in kmetij, odpuščanj, višjih stroškov življenja, zdravstvenih težav, smrtnih žrtev, dviga davkov in krčenja socialne države v največji meri prizadenejo običajne državljane. Ti so po drugi strani za pojav podnebnih sprememb krivi najmanj. Zato je potrebno prilagajanje na podnebne spremembe razumeti kot sredstvo za preprečitev dodatnih negativnih učinkov na delovne ljudi. Ker investiranje v nizkoogljično energijo pripelje tudi do večjega števila delovnih mest na vseh stopnjah izobrazbe kot enako obsežno investiranje v fosilna goriva[iv] in ker imajo takšna zelena delovna mesta boljše pogoje za napredovanje napram fosilnogorivskim[v], je plan prilagajanja še toliko bolj smiseln. Zaradi zmanjšanega števila brezposelnih bi se ob tem povišale plače tudi vsem zaposlenim[vi]. Ob tem naj se v izogib mizernim pogojem dela izvaja temeljit nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, omogoči naj se neodtujljivo pravico do organiziranja ter vsaka državna investicija in spodbuda tega ukrepa naj se pogojujeta z zagotavljanjem pravične in dostojne plače.

Ministrstvo za infrastrukturo v gradivu za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije opredeli več scenarijev razvoja slovenske energetike. Čeprav so scenariji velik korak naprej glede na nesprejemljiv referenčni scenarij (t.i. »business-as-usual«), so predlagani scenariji:

–       nepravični: gradivo ne identificira potrebe po t. i. pravični tranziciji za delavce in skupnosti, ki bi bile tekom prehoda v nizkoogljično družbo neposredno in posredno prizadete. To je izhajajoč iz zavezanosti osnovni pravičnosti in solidarnosti, zavedanja, da ti delavci razsvetljujejo naše domove in poganjajo stroje našega gospodarstva, in razumevanja položaja, v katerem se niso znašli po svoji lastni krivdi, nesprejemljivo.

–       gospodarsko premalo ambiciozni: čeprav gradivo omeni in na kratko opiše področje t. i. zelenih delovnih mest, se iz napisanega dozdeva, da se Ministrstvo ne zaveda potenciala zelene ekonomije ter nima namena proaktivno in konkretno pristopiti k temu področju.

–       podnebno nezadostni: Evropska unija se je v želji po omejitvi rasti temperature za ne več kot 2°C glede na predindustrijsko dobo zavezala k doseganju cilja zniževanja toplogrednih plinov za 80-95 % do leta 2050 glede na leto 1990[vii]. Le eden od enajstih predlaganih scenarijev komaj preseže 80% znižanje toplogrednih plinov, preostali pa se gibljejo okoli 70% znižanja toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990.

–       neskladni z evropskimi zavezami: kot smo že omenili pri prejšnji točki, bi deset od enajstih scenarijev kršilo evropsko zavezo po doseganju cilja zniževanja toplogrednih plinov za 80-95 % do leta 2050 glede na leto 1990, eden pa bi jo komaj ujel.

Tako v študentskem društvu Iskra, Glosi – Sindikatu kulture in narave Slovenije, Društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Sindikatu prekarcev predlagamo, da naj prihajajoči Energetski koncept Slovenije vsebuje:

–       obvezo po pripravi celovitega plana pravičnega prehoda za vse neposredno in posredno prizadete delavce in skupnosti. Takšen plan naj se pripravi najkasneje do leta 2023. Plan naj med drugim obsega prihodkovno kompenzacijo v višini pretekle plače za obdobje sedmih let (trajanje univerzitetnega študija), v celoti plačano izobraževanje po svobodni izbiri, preferenčno obravnavo pri iskanju zaposlitve, dodatno namensko pomoč za ženske, manj izobražene in invalide, finančne in nefinančne spodbude prizadetim posameznikom, finančne in nefinančne spodbude lokalnim organizacijam, društvom in podjetjem ter vzpostavitev smiselnih državnih podjetij, ki bi izvajale določene projekte in prispevale k nadaljnjemu razvoju regije. Večinska upokojitev fosilnogorivskih delavcev in delavcev v pomožnih industrijah tekom nizkoogljične tranzicije (po študiji za Združene države Amerike kar 83%[viii]) bo pomembno znižala ceno plana. Cena podobnega, a malo manj celovitega plana prestrukturiranja bi Združene države Amerike stala 600 milijonov $ na leto [ix], kar predstavlja okoli 0,00018% letnega federalnega proračuna[x].

–       obvezo po pripravi celovitega in konkretnega plana za usmeritev in razširitev slovenskega gospodarstva na področje zelene ekonomije. Takšen plan naj se pripravi najkasneje do leta 2023. Plan naj obsega monetarne, fiskalne, pravne in druge mehanizme za pospeševanje raziskovanja, grajenja in postavljanja nizkoogljičnih energetskih virov, novih praks učinkovite rabe energije, okolju prijaznih industrijskih postopkov, materialov in naprav, nizkoogljičnih stavb in druge infrastrukture, biomase in lesnih izdelkov, trajnostnega transporta in podobno. Kot smo omenili že na začetku, investiranje v zeleno ekonomijo pripelje do večjega števila delovnih mest na vseh stopnjah izobrazbe kot enako obsežno investiranje v fosilna goriva, zelena delovna mesta pa imajo napram fosilnogorivskim boljše pogoje za napredovanje. Predstavljajo tudi ključno zaposlitveno možnost za s strani prehoda v nizkoogljično družbo prizadete delavce (zgoraj omenjeni plan pravičnega prehoda jim to tranzicijo zelo olajša). Ob tem naj se v izogib mizernim pogojem dela izvaja temeljit nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, omogoči naj se neodtujljivo pravico do organiziranja ter vsaka državna investicija in spodbuda tega ukrepa naj se pogojujeta z zagotavljanjem pravične in dostojne plače.

– prilagojene scenarije, ki bodo v skladu z evropsko zavezo in željo po preprečitvi najhujših posledic podnebnih sprememb (80-95% znižanje toplogrednih plinov do leta 2050 glede na 1990). Podpisniki tega odziva se pri izbiri enega od teh spremenjenih scenarijev (ali kakšni srednji poti) zavezujemo znanstvenim dognanjem, ekonomski upravičenosti, realni izvedljivosti in upoštevanju utemeljenih pomislekov širše civilne družbe.

Kontakt

Izidor Ostan Ožbolt, študentsko društvo Iskra, 040 735 966, izidorostanozbolt@gmail.com

 


[i] Republika Slovenija Ministrtvo za infrastrukturo: Vabilo k razpravi o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije. (7.6.2017). Pridobljeno s: http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8757/

[ii] Watkiss, P. (2015). The Cost of Climate Change in Europe. V K. W. Steininger et al. (ur.), Economic Evaluation of Climate Change Impacts (9-29). Švica: Springer International Publishing

[iii] Feyen, L. in Watkiss, P. (2011). Tehnical Policy Briefing Note 3. The Impacts and Economic Costs of River Floods in Europe, and the Costs and Benefits of Adaptation. Results from the EC RTD ClimateCost Project. V P. Watkiss (ur.), The ClimateCost Project. Final Report. Švedska: the Stockholm Environment Institute.; Kajfež-Bogataj, L. et al. (2014). Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo: Končno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.; Kovats, S. Et al. (2011) Tehnical Policy Briefing Note 5: The Impacts and Economic Costs on Health in Europe and the Costs and Benefits of Adaptation, Results of the EC RTD ClimateCost Project. V P. Watkiss (ur.). The ClimateCost Project. Final Report. Volume 1: Europe. Švedska: the Stockholm Environment Institute.

[iv] Kammen, D.M. et al. (2004). Putting renewables to work: How many jobs can the clean energy industry generate? Berkeley: Energy Resources Group, Goldman School of Public Policy, University of California; UNIDO in GGGI. (2015). GLOBAL GREEN GROWTH: Clean Energy Industrial Investments and Expanding Job Opportunities. Dunaj in Seul: UNIDO in GGGI.; Pollin, R. et al. (2009). GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy Policies Can Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States. Ahmerst: PERI, NRDC in Green for All; Greenpeace in EREC. (2010). Energy [R]evolution, a sustainable world energy outlook. Amsterdam: Greenpeace International in EREC

[v] Pollin, R. et al. (2009)., GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy Policies Can Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States. Ahmerst: PERI, NRDC in Green for All.

[vi] Bartik, T. (2001). Jobs for the Poor: Can Labor Demand Policies Help? New York: Russell Sage Foundation.

[vii] European Commission: Climate Action: Energy. (b.d.) Pridobljeno s: https://ec.europa.eu/clima/policies/international/paris_protocol/energy_en

[viii] Pollin, R in Callaci, R. (2016). The Economics of Just Transition: A Framework for Supporting Fossil Fuel-Dependent Workers and Communities in the United States. Amherst: Political Economy Research Institute.

[ix] Pollin, R in Callaci, R. (2016). The Economics of Just Transition: A Framework for Supporting Fossil Fuel-Dependent Workers and Communities in the United States. Amherst: Political Economy Research Institute.

[x] https://en.m.wikipedia.org/wiki/2016_United_States_federal_budget

UPANJE ZA »POZITIVNO KLIMO« V 2017 OBSTAJA, BOJA ŠE NI KONEC

Zanikanje klimatskih sprememb se danes zdi skoraj nepredstavljivo, vendar pa nekateri zaradi takšnih ali drugačnih razlogov še vedno zanikajo to veliko grožnjo našemu planetu. Dejanja nekaterih ljudi na položajih so na našo zgroženost povsem v neskladju s trditvami strokovnjakov, naše upanje na spremembo pa so pripeljali na skrajno točko tik pred obupom. ZDA, druga največja »proizvajalka« ogljikovega dioksida in ostalih emisij, je s spremembo svojega vodstva spremenila veliko stvari. A upanje, kot radi rečemo, vedno umre zadnje, in za to obstaja dober razlog. Le-tega najdemo med drugim na najbolj presenetljivih mestih – na primer na Kitajskem, vodilni državi po emisijah CO2 na svetu, kjer udejanjajo verjetno najbolj ambiciozen plan prehoda v nizkoogljično družbo.

Ne moremo trditi, da nas Trumpovo zanikanje podnebnih sprememb ne more skrbeti. V mnogih državah po svetu kot tudi v samih ZDA je sprožilo poplavo neodobravanja s strani politkov, znanstvenikov in laične javnosti. V tem pesimističnem času pa se dobre novice pogosto izgubijo. Na primer, svoj boj proti podnebnim spremembam in izpustom toplogrednih plinov je na globalni podnebni konferenci v Marakešu razglasil predstavnik Kitajske Liu Zhenmin. Nemčija je napovedala obširno raziskavo, ki bo predstavila velike prednosti tranzicije na nizko-ogljično ekonomijo in jo bo predstavila na zasedanju G20 julija 2017 v Hamburgu, s čimer želi spodbuditi druge države, da bi sprejele davek na ogljik. Švedska si je zastavila cilj, da popolnoma zreducira izpuste toplogrednih plinov do leta 2045. In seznam se nadaljuje.

Obstoj upanja, ki tako ali tako vedno umre zadnje, ne sme biti razlog za pasivnost. Četudi se zdi, da države končno spoznavajo resnost situacije in začenjajo sprejemati ukrepe proti zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, to žal ni dovolj. Raziskave kažejo, da dosedanji sprejeti ukrepi nikakor niso dovolj za omejitev rasti temperature za manj kot 2°C, že tako majhen dvig pa lahko pomeni za okolje in ljudi veliko katastrofo (potopitev nekaterih otokov, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst itd.). Zato so potrebne bolj radikalne spremembe! Zato so potrebni ljudje, ki se neodvisno za spremembe. Zato moramo rešitev iskati onkraj obstoječih političnih strank in začeti graditi gibanje, ki bo izvajalo ukrepe v smeri pravične, socialne in podnebno vzdržne družbe.

Če želite tudi sami s svojo prisotnostjo podpreti takšno gibanje, vabljeni na podnebni shod 29. marca, ki ga organizira Greenpeace Slovenija v koaliciji z več kot 70 civilnodružbenimi organizacijami. Bodi tudi ti del spremembe!

Več o tem najdete tudi v naslednjih prispevkih:

https://www.theguardian.com/global-development-professionals-network/2017/mar/19/why-i-think-theres-still-hope-for-the-climate-in-2017

https://www.theguardian.com/environment/2016/nov/22/donald-trump-success-helps-china-emerge-as-global-climate-leader

http://www.bbc.com/news/science-environment-39290593

https://www.theguardian.com/world/2017/jan/12/almost-75-of-japans-biggest-coral-reef-has-died-from-bleaching-says-report

Poziv IP za dokumente Študentskega kampusa

V spodnji datoteki lahko preberete odgovor informacijskega pooblaščenca na prošnjo po dostopu informacij javnega značaja enega izmed naših poslancev v študentskem zboru ŠOU. V datoteki je jasno razvidno, da je Študentski kampus pravna oseba javnega prava, ki ne sme pred študenti prikrivati svojih poslov in pogodb. Nadaljuj z branjem “Poziv IP za dokumente Študentskega kampusa”

Hašišarska fronta – ZA legalizacijo!

12985354_806647899479088_6925150338695756823_n

 

Dogodki podobni Hašišarski fronti se v teh tednih odvijajo povsod po svetu. Prepričanje, da morata biti uporaba in gojenje konoplje legalizirana je namreč široko sprejeto in dobro podkrepljeno. Kljub temu prizadevanje za legalizacijo konoplje ostaja zelo političen boj, zato je prav, da dogodki, kot bo sredin, ne zvodenijo le v druženje in chillanje, pač pa so podkrepljeni s konkretnimi zahtevami po legalizaciji.

Konopljo človek uporablja že najmanj tri tisoč let. Po številnih raziskavah je jasno, da ima konoplja zdravilne oziroma medicinsko koristne učinke, saj zdravi ali lajša simptome pri različnih boleznih. Med drugim je koristna pri zdravljenju pacientov z rakom, sladkorno boleznijo, lajša glavobole in depresijo, pomanjkanje apetita in drugo.

Kljub temu je, tako kot ostale droge razen alkohola in tobaka, prepovedana. Prohibicija ima številne škodljive učinke. Ker uporabe kanabisa in kanabinoidov prepoved ni uspela zmanjšati, se je razmahnil črni trg. Ta ne dovoljuje nadzora nad kakovostjo drog, represivna politika kakovost celo niža. Preprodajalci in proizvajalci drog so zaradi prepovedi drog prisiljeni v izdelovanje vedno novih, še ne prepovedanih spojin, ki poskušajo biti po učinku kar najbolj podobne najbolj priljubljenim drogam. Marihuano tako nadomeščajo sintetični kanabinoidi, MDMA oziroma spid nadomeščajo vedno nove sintetične droge z nepreverjenimi učinki, heroin pa zamenjujejo sintetični opioidi, ki že v neobičajno majhnih količinah lahko povzročijo predoziranja. K nesrečam in smrtim tako veliko prispeva prav prohibicija, ki preprečuje nadzor nad kakovostjo drog in uporabnike sili k zatekanju k vedno novim, nepoznanim in zato bolj nevarnim drogam.

Poleg tega prohibicija stigmatizira uporabnike kanabisa, državi pa povzroča nepotrebne stroške s policijskim in sodnim preganjanjem uporabnikov in pridelovalcev. Legalizacija bi ta nesmiselni začarani krog prekinila in zelo verjetno pomenila tudi priliv v državno blagajno.

 

Legalizacijo zato podpiramo in zahtevamo,

  • ker bi morali imeti svobodo omamljanja in je kanabis celo najmanj škodljiva in zasvojljiva droga;
  • ker ima dokazano zdravilne učinke in številne možnosti uporabe;
  • ker bo legalizacija omogočila nadzorovano porabo, prodajo in kakovost;
  • ker bo zmanjšala kriminal, ki se razrašča okoli nepotrebno prepovedane rastline;
  • ker bo zmanjšala stroške nepotrebnega in neučinkovitega preganjanja uživalcev;
  • ker je to prvi korak k razbitju začaranega kroga prohibicije in njenih škodljivih učinkov.

 

Prohibicija je v interesu le nekaterih, legalizacija pa bi koristila vsem! Se vidimo na Kongresnem trgu!

Svoboda jointom, svoboda ljudem!

 

En svet, en boj: Solidarnost z Grčijo!

V Iskri izrekamo glasno podporo grškemu ljudstvu, ki bo na nedeljskem referendumu odločilo o pogojih svoje prihodnosti. Instituta ljudskega soodločanja se bojijo elite po vsej Evropi. Bruseljski tehnokrati, nacionalne buržoazije in nevoljeni predstavniki kapitala so ob vzorni odločitvi grške vlade, da bo nečloveške pogoje za odobritev novih kreditov dala v presojo ljudstvu, zavzeli protidemokratično držo in celo na glas napadli to odločitev. Temu se ni za čuditi, saj so oni namreč tisti, ki lahko zaradi tega pogumnega koraka izgubijo največ.
Nadaljuj z branjem “En svet, en boj: Solidarnost z Grčijo!”

Zasedbe danskih univerz: We want business out of university!

»We want business out of the university.«

Deset do dvajset, včasih pa tudi do trideset študentov okupira Univerzo v Aarhusu na Danskem. Zasedba traja že skoraj en teden, ni pa jasno, kdaj se bo zaključila. “Dokler ne pride policija ali pa se do konca izčrpamo,” pravijo utrujeni študentje. So del vsedržavne okupacije: študentje v Kopenhagnu in Roskildu so prav tako s svojimi spalnimi vrečami, zalogami hrane in transparenti zasedli svoje univerze. V teh dveh mestih študentje vztrajajo v poslovnih stavbah univerz, v Aarhusu pa jih je iz le-teh izgnala policija . Zato so svojo zasedbo preselili na sredino univerzitetnega hodnika. Nadaljuj z branjem “Zasedbe danskih univerz: We want business out of university!”

Komentar na TTIP/CETA/TiSA in poziv na protest

Jutri (sobota) ob 11.00 na Prešernov trg! STOP TTIP/CETA/TiSA!
Dan pred protestom proti mednarodnim tajnim sporazumom CETA, TTIP in TiSA so na današnji okrogli mizi na Biotehniški fakulteti govorci izpostavili kar nekaj pomembnih dejstev, še posebej o ameriško-evropskemu sporazumu TTIP. Za dokaj birokratskim jezikom sporazumov CETA in TTIP se skrivajo težnje po deregulaciji oziroma težnje po “odpravljanju ovir”, ki korporacijam na obeh celinah preprečujejo večje profite v globalni konkurenčni tekmi proti preostalemu svetu, zlasti Aziji. Vendar pa je treba razumeti, da imajo predlagatelji pod “ovirami” v mislih različne okoljske in prehranske standarde, standarde na področju proizvodnje kemikalij, regulacije javnih storitev, delavske pravice in druge ukrepe, ki ščitijo življenjski standard ljudi pred interesi zasebnega kapitala po novih profitih. Vsi ti standardi so v Evropi običajno na bistveno večji ravni kot v ZDA, sporazum pa teži k izenačenju le-teh, na nekaterih področjih pa sporazum uvaja kar institut “medsebojnega priznavanja”, po katerem bi priznanje nekega izdelka ali storitve v ZDA že zadoščalo za prodajo v Evropi, kljub drugačnim dejanskim predpisom na določenem področju.
Nadaljuj z branjem “Komentar na TTIP/CETA/TiSA in poziv na protest”

Odziv na imenovanje ministrice Klavdije Markež

V Iskri ne podpiramo imenovanja Klavdije Markež za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Videti je, kot da nova ministrica nima konkretnih stališč do številnih pomembnih vprašanj, ki se tičejo izobraževalno-znanstvenega resorja, iz njenega preteklega dela pa je moč pričakovati, da se bo kot ministrica še naprej nagibala k nadaljevanju komercializacije izobraževanja.

Nadaljuj z branjem “Odziv na imenovanje ministrice Klavdije Markež”