DOSadni ful

Dijaki v Republiki Sloveniji imamo zelo omejene možnosti političnega izražanja. Večina nas je premladih za glasovanje na volitvah. Večini politikov dijaki nismo prva prioriteta. Zato imamo sistemski mehanizem borbe za interese dijakov in za dijaško samoorganizacijo: Dijaško organizacijo Slovenije, ki v očeh politike zadošča, da nas odkljukajo, češ, saj imajo platformo. Na žalost večina dijakov sploh ne pozna te opcije.

Zgodovina in namen organizacije

Dijaška organizacija Slovenije, krajše DOS, obstaja od leta 2006, ko je prejšnja Dijaška sekcija Slovenije prešla pod okrilje Študentske organizacije Slovenije. Namen organizacije je združevanje vseh slovenskih dijakov in zastopanje ter uresničevanje njihovih interesov. Na spletni strani DOS-a sicer obstaja program desetih dokaj splošnih točk.

Dijaška organizacija Slovenije se zavzema za:

(1) izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov;

(2) uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov;

(3) zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih aktivnostih;

(4) utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah;

(5) medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov;

(6) izboljšanje kvalitete odnosov v srednjih šolah;

(7) informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi;

(8) zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo;

(9) zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse;

(10) zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo.

Točke, kot denimo šesta, so po eni strani izredno splošne in ne pokažejo bolj natančnega načrta ali vizije, po drugi strani pa so nekatere preprosto nesmiselne. Še vedno ne moremo doumeti, kaj naj bi pomenil vpliv pri vprašanjih, ki so povezana z našo materialno in duhovno rastjo. Točno razumevanje uresničevanja zgoraj navedenega programa prav tako predstavlja problem. Spletna stran je na žalost ostala v letu 14/15, edini vir informacij tako ostaja DOS-ova Facebook stran, ki pa bolj kot konkretne podatke objavlja slike z zasedanj in raznih potovanj predsedstva.

Organi DOS-a

DOS ima štiri glavne organe. Parlament, predsedstvo, svet in nazadnje še vodjo. Parlament je najvišji organ organizacije. Sestavljajo ga dijaški poslanci vseh srednjih šol v Sloveniji, realno pa se od okoli dvesto šol sej udeležuje le okoli štirideset do petdeset posameznih predstavnikov šolskih skupnosti. Parlament voli in razrešuje predsedstvo ter svet in sprejema letni program dela, poslovnik, statut in vse spremembe povezane s delovanjem DOS-a. Problem parlamenta je, da se seje izvajajo zelo redko. Praviloma naj bi se parlament sestal enkrat na tri mesece, kar pa zaradi šolskega leta pomeni 3 seje na leto. Čeravno je v programu DOS-a zastopanje interesov vseh dijakov RS prva prioriteta, predstavniki posameznih šolskih skupnosti niso vezani na voljo svoje šolske skupnosti in so dalje celo naprošeni, da glasujejo po svoji vesti (14. člen Statuta). Toliko o demokratičnem procesu.

Svet DOS-a je organ, ki zagotavlja tekoče delo med sejami parlamenta. Drugače rečeno, ker se parlament sreča tako redko, ima svet praktično vsa pooblastila parlamenta (razen sprejemanja letnega načrta glede katerega se zgolj opredelijo). Srečujejo se bolj pogosto in rekli bi lahko, da je praktično gledano svet bolj pomemben pri procesih DOS-a kot parlament. Člane sveta izvoli parlament. V trenutku, ko je parlament sestavljen iz poslancev četrtine vseh šol, ki tako ali tako lahko volijo po svoje brez odgovornosti svojim šolam, DOS ne more več trditi, da res predstavlja voljo vseh dijakov.

Predsedstvo DOS-a je izvršilni organ, ki izvršuje odločitve sveta in parlamenta in obema organoma tudi odgovarja. Njihove dolžnosti večinoma pomenijo organizacijo programa, predvidenega v letnem načrtu dela, in organizacijo sej parlamenta ter sveta.

Zadnji pomemben organ DOS-a je vodja. Vodja je odgovoren za koordinacijo organov DOS-a, organizacijo DOS-ovega delovnega procesa, pripravo skupnih poročil o delovanju DOS-a, finance DOS-a in je DOS-ov pravni predstavnik, kar pomeni, da podpisuje vse eksterne pravne dokumente. Brez konkurence je vodja DOS-a najbolj pomemben organ z največjo močjo in vplivom. Brez konkurence pa je tudi glede načina imenovanja. Vodje ne izvoli nihče v dijaški skupnosti, marveč ga nastavi Študentska organizacija Slovenije.

DOS ima tudi odbore za socialo, izobraževanje, mednarodno sodelovanje, izvenšolske aktivnosti ter nazadnje za kulturo in šport. Ti odbori organizirajo posamezne aktivnosti, vendar nimajo ključne vloge pri procesu odločanja.

Realizacija

Težave, ki jih ima DOS v strukturi, pomenijo tudi nizko stopnjo uspeha pri doseganju ciljev. Kar se demokratičnega zastopanja interesov vseh dijakov tiče, ima DOS hude težave. Eden izmed največjih problemov je zaprtost DOS-a. Priti do informacij je težko, določeni pomembni dokumenti (zapisniki, poročila …) pa zunanjim opazovalcem sploh niso dostopni. Rezultat je nizka ozaveščenost o DOS-u. Večina dijakov sploh ne ve kaj DOS je, kar bi moral biti prvi problem in prioriteta DOS-a, vendar se v smer ozaveščanja naredi bore malo. Problem nizke ozaveščenosti pelje v situacijo, kjer se od dvesto šol na seji znajde štirideset poslancev. Vsi dijaki še zdaleč niso predstavljeni.

Poslanci, ki lahko glasujejo po svoji volji v kombinaciji s svetom, ki ga izvoli parlament, pomenijo, da se v DOS-u vrši zelo omejen in zaprt diskurz. Če večino odločitev sprejmeta predsedstvo in svet, poslanci pa za kandidate glasujejo po svoji volji in večinoma na podlagi omejenih informacij, potem nima DOS prav nič skupnega z interesi “navadnega” dijaka. Primer odtujitve DOS-a od dijakov je lanski referendum o poroki istospolnih partnerjev. DOS se je po odločitvi predsedstva javno opredelil v podporo porok istospolnih partnerjev. Čeravno se tudi sami izrekamo enako, opažamo, da gre to proti principu demokratičnega predstavljanja vseh dijakov, ki niso imeli priložnosti glasovati ali vsaj podati svojega mnenja.

Mimo nedemokratičnosti DOS-a tudi organizacija sama ni učinkovita. Na uradnem powerpointu, narejenem junija letos, s katerim se DOS predstavlja, so navedeni naslednji dosežki: Črna sreda (študentski protesti iz leta 2006), subvencionirana dijaška prehrana (DOS-ovi predstavniki so se namreč nekajkrat sestali z pisci zakona iz leta 2008 in podali pripombe in predloge, kjer se je skupno sodelovanje tudi ustavilo), delovni teden predsedstva. Razlog, da zadnjih deset let DOS ni dosegel nič omembe vrednega (razen če smo navdušeni nad vsakoletno stojnico na Škisovi tržnici), morda tiči v njihovem pristopu. V prejšnjem šolskem letu so člani predsedstva namenili ogromno časa raznim konferencam. Samo v enem letu so obiskali Strasbourg, Bruselj, Prištino in Amsterdam, če naštejemo le nekaj destinacij.

Implikacija

DOS več kot očitno ne deluje optimalno. Premalo dijakov se sploh zaveda obstoja DOS-a, ljudje v tej organizaciji očitno bolj uživajo v protokolarnem delu funkcije napram resni borbi za resne spremembe in reševanju problemov.

Sam obstoj DOS-a pa še ni tako škodljiv. So neučinkoviti, svojih principov se ne držijo in še bi lahko naštevali probleme, vendar to ne bi bil problem, v kolikor ne bi s svojim obstojem onemogočal razvoj alternativnih organizacij, ki bi lahko delovale boljše. Ker je DOS prepoznan kot politični predstavnik dijakov, preprosto zmanjka političnega kapitala za še eno organizacijo, ki bi poizkušala doseči podobno. Iz tega razloga je DOS edini način za delovanje dijakov znotraj sistema. Ker ima DOS očitne in resne probleme, moramo dijaki očitno močno poprijeti in si izboriti organizacijo, kot si jo zaslužimo.

Viri in dodatno branje :