GOSPODARSKI MINISTER SE “NE ŽELI UKVARJATI” Z ZAŠČITO PREKARNIH DELAVCEV/K

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je v intervjuju za portal Skozi oči prekariata razgovoril o svojem pogledu na temo prekarnosti. Ob prebiranju povedanega smo se v društvu Iskra čutili dolžne, da zavrnemo nekaj najbolj škodljivih in nesmiselnih ministrovih izjav.

Minister najprej izpostavi turistično panogo, ki da je v porastu, a dobički naj ne bi bili dovolj visoki, za kar vidi razlog v delnem državnem lastništvu omenjenega sektorja. Kot rešitev te “napake” predlaga privatizacijo. Postopno privatizacijo, seveda, ki naj bi bila bolj “odgovorna”, karkoli že naj bi to pomenilo. Že pri naslednjem vprašanju pa mu uspe pasti v lastno nedoslednost, ko ob zagovarjanju privatizacije omeni, da “moramo ravnati v interesu države”. Prizna celo, da “ni pomembno, kdo je lastnik, ampak kakšni ljudje vodijo podjetje”. Slednjo trditev omeni večkrat. Če torej ni pomembno, kdo je lastnik, zakaj tako vneto zagovarjanje privatizacije? Zdi se, da minister, podobno kot njegovi razredni kolegi z Gospodarske zbornice (osrednjega kapitalskega lobija), svojih trditev nikakor ne znajo ali pa ne morejo podkrepiti z argumenti. Podobnega smo s strani GZS sicer vajeni, sploh ko vprašanje nanese na višino minimalne plače. Čudi nas, da zaradi njenega postopnega višanja še ni propadlo kar celotno slovensko gospodarstvo.

In ko smo že ravno pri minimalcu – Počivalšek jasno pove, da je “proti administrativnemu določanju minimalne plače”. Z drugimi besedami, gospodarski minister bi to določanje raje prepustil kar trgu ali pa razpršenemu pogajanju po sektorjih. Koliko se delavstvo lahko zanaša na trg pri reguliranju plač, smo videli že neštetokrat, medtem ko odsotnost osrednje regulacije postavlja vprašanje plač na posamezne sektorje, kjer se morajo delavski kolektivi vsak zase pogajati za plače. Žal pa lahko to naredijo zgolj tam, kjer jim razmere omogočajo organiziranje. Skratka, deregulacija in tržno določanje plač sta recept za njihovo stagnacijo oz. postopno zmanjševanje. Minister bodisi ni seznanjen z izkušnjami iz tujine, bodisi jih dobro pozna, ampak si kot gospodarstvenik ne more kaj, da ne bi zagovarjal politike, ki je preverjeno škodljiva za delavstvo.

Kot odziv na ministrovo omenjanje “dobrih in slabih delavcev” ter nujnosti fleksibilizacije pri zaposlovanju bi radi spomnili, da produktivnost gospodarstva izkazuje konstantno rast, medtem ko plače še zmeraj zaostajajo za to rastjo. Slab poskus prelaganja krivde za nekonkurenčno gospodarstvo na “slabe” delavce je klasična poteza predstavnikov kapitala, ki v imenu preganjanja mitološkega lenega delavca zahtevajo (in si po Počivalškovem mnenju tudi zaslužijo) rezanje delavskih pravic in nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Minister pa ne prelaga krivde samo na delavce ampak tudi na delovno inšpekcijo, ki jo okrca, češ da ima vsa pooblastila, pa ne ukrepa v primeru kršitev (navede primer prekarnih delavcev v Luki Koper). K temu doda še, da je področje prekarnosti nekaj, s čimer se kot minister za gospodarstvo “niti ne želi ukvarjati.”

Na eni strani imamo torej gospodarskega ministra, ki se s problemom prekarizacije ne želi ukvarjati. Ne zaveda pa se, da se mora na drugi strani s tem problemom ukvarjati že precej več kot polovica mladih do 30. leta starosti, medtem ko delež stabilnih in rednih zaposlitev pada po vsej Evropi.

Minister Počivalšek je gospodarstvenik, ki se aktivno udejstvuje na področju lobiranja za interese kapitala. Verjamemo, da njegovi umotvori izhajajo tudi iz dejstva, da sam nikoli ni bil v položaju prekarnega delavca oziroma delavke in se zato težko postavlja v njuno kožo. Zato ni čudno, da so njegovi “interesi države” enaki interesom kapitala, pri čemer so pravice in življenja delavstva drugotnega (če sploh) pomena.

Za konec navedimo še cvetko, v kateri minister pri koncu intervjuja omeni, da naj bi danes bili že onkraj časa, kjer je med delavci in delodajalci vladalo MEDSEBOJNO IZKORIŠČANJE. Ministru Počivalšku očitno ni jasno, da tržna ekonomija sloni na izkoriščanju delavcev, ki so s svojim delom tudi vir vse presežne vrednosti (profitov).

Moramo pa ministru priznati vsaj iskrenost – več kot očitno ne skriva čigavim interesom služi in v katero smer gre njegovo delovanje. Vprašanje pa je, ali si mladi in delavci/ke želimo takšnega ministra. Seveda je naš odgovor jasen NE. Od ministrov pričakujemo, da bodo delovali v interesu večine, ne pa v interesu kapitala. Če se ministru za gospodarstvo zdi ukvarjanje s problematiko prekarnega dela odveč, potem predlagamo spremembo njegovega naziva iz gospodarskega v kapitalskega ministra.

Intervju z ministrom Počivalškom najdete na tej povezavi: http://www.spehnakruhu.com/podpora/zdravko-pocivalsek