Izjava ob dogajanju z dodatki za stalno pripravljenost

V Iskri odgovarjamo na nedavno dogajanje v zvezi z izplačilom dodatkov za stalno pripravljenost s pozivom na protest, ki bo 28. januarja ob 12. uri na Kongresnem trgu, pred stavbo Univerze v Ljubljani.

Soodgovornost Univerze v Ljubljani in njenega rektorja Ivana Svetlika

Kot že mnogokrat doslej je bilo v medijskem poročanju in javnih ogorčenjih o koruptivnih praksah vrhovnih akademskih kadrov zanemarjeno vprašanje sporne notranje politike ljubljanskega rektorja Ivana Svetlika. Medtem ko se v javnosti upira varčevanju, navznoter varčuje na račun najbolj preobremenjenih zaposlenih ter študentk in študentov. Poleg discipliniranja šibkejših v obliki prekarizacije delovnih mest, povečanja obremenitve nižjih akademskih kadrov ter nepedagoškega osebja, krčenja študijskih programov, višanja vpisnin, manjšanja števila brezplačnih izpitnih rokov in omejevanja pravice študentov_k k pritožbi zoper napake in zlorabe na njihov račun, spodbuja povečanje obsega in pomembnosti tržne dejavnosti, kot sta izredni študij in komercialno naravnani raziskovalni projekti. S temi tržnimi dejavnostmi poskuša povečati ugled univerze na mednarodnih lestvicah ter med zasebnimi korporacijami, vendar to počne na račun slabšanja pogojev za kakovostno delo zaposlenih in kakovosten študij študentk in študentov! Obenem so tržne dejavnosti, ki niso nujno podvržene enakim standardom delovnega prava in transparentnosti kot javna služba, ravno najpogostejše in najbolj učinkovito sredstvo za osebno finančno okoriščanje vplivnih profesorjev_ic in vodilnih funkcionarjev_k. Iz tega lahko sklenemo, da rektor Ivan Svetlik ne zastopa univerze, temveč zgolj njen najbolj elitni del in da cilj njegove politike že od samega začetka ni izboljšanje delovanja univerze v korist državljank in državljanov, temveč povečanje njenega ugleda v očeh privatnih investitorjev.

Zato tudi ne preseneča, da se je na javni poziv več kot stotih zaposlenih na UL k iskreni notranji razpravi o razlogih za koruptivno delovanje in posledično vsebinsko osiromašenje univerze, odzval z očitkom, da se o notranjih problemih univerze ne bi smelo spregovoriti v javnosti. A javni poziv zaposlenih je odraz posmehovanja vrednega stanja notranje demokracije na univerzi, ki veliko večino zaposlenih in študirajočih izključuje iz najpomembnejših odločitev, medtem ko eliti omogoča sistemsko korupcijo. Rektorjev odziv je hkrati pokazatelj sistema, po katerem vlada univerzi javno in transparentno ukazuje, da mora varčevati, vodstvo univerze pa to varčevanje (netransparentno in skozi nepregledno množico notranjih pravilnikov in zaprtih pogajanj) izkoristi za notranje razslojevanje pod pretvezo, da zgolj izpolnjuje vladne ukaze. Vzajemno izogibanje odgovornosti za povzročeno škodo neposredno omogoča notranja politika rektorja Ivana Svetlika, zato zahtevamo njegov takojšen odstop.

Vloga vlade in ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič

Ministrica Maja Makovec Brenčič je nedavno napovedala spremembe Zakona o visokem šolstvu, s katerimi naj bi uredila najbolj v nebo vpijoče anomalije in težave, ki že dolgo slabijo visokošolski sistem. Da ministrica tudi sama prihaja iz vrst akademskih elit, ki krožijo po funkcijah in služijo z različnimi psevdoznanstvenimi projekti, sejninami in dodatki za stalno pripravljenost, je posmehovanje študentom in zaposlenim. Vseeno pa lahko dober del sistemskih težav, ki omenjene koruptivne prakse omogočajo, odpravi predvsem vlada na čelu z ministrico Makovec Brenčič. Prihajajoča novela Zakona o visokem šolstvu je edinstvena priložnost, da pokaže resnost svojega obžalovanja glede afere o dodatkih za stalno pripravljenost, ki jih je prejemala tudi sama in poskrbi, da v prihodnje ne bo več mogoče osebno okoriščanje z javnim denarjem na univerzi. Od nje v zvezi s prihajajočo novelo zahtevamo:

  • jasno definicijo javne službe na področju visokega šolstva, ki bo opredelila znanje kot javno dobrino, dostopno vsem državljanom pod enakimi pogoji, visoko šolstvo pa kot nepridobitno ustvarjanje in posredovanje vednosti. Ta naj vključuje poučevanje na vseh treh stopnjah ter vsaj temeljno znanstveno raziskovanje,
  • jasno razmejitev redne, brezplačne javne službe od tržnih storitev visokošolskih zavodov ter onemogočanje uporabe javnih sredstev v privatne ali tržne namene,
  • demokratizacijo odločanja in nadzora delovanja univerz z ukrepi, kot so: glasovalne pravice za strokovne delavce_ke in znanstvene sodelavce_ke na senatih, upravnih odborih in akademskih zborih, splošne in neposredne volitve rektorjev_ic in dekanov_ij s strani vseh zaposlenih in študentov_k, neposredni vpliv senatov na delovanje upravnih odborov, javna dostopnost vseh gradiv in zapisnikov sej senatov, upravnih odborov in drugih fakultetnih in univerzitetnih organov,
  • sistemsko ureditev financiranja visokega šolstva, s katero bo država do leta 2020 transparentno s postopnim dviganjem zagotovila financiranje visokošolskega izobraževanja v višini 2% BDP, razdelitev sredstev med zavodi pa bo potekala v skladu s potrebami visokošolskih zavodov in širše družbe.

Poleg Študentske Iskre so pod izjavo podpisani še: (po abecednem vrstnem redu, se dopolnjuje)

  • 4. skupina Združene levice
  • Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja
  • Društvo humanistov Goriške
  • Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije
  • Iniciativa Mestni Zbor
  • Iniciativa za demokratični socializem
  • Kulturno politično društvo Komunist
  • Pekarna Magdalenske mreže
  • Puntarji Slovenije
  • Sindikat Mladi Plus
  • Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
  • Solidarnost
  • Študentsko sociološko društvo Sociopatija

Ljubljana, 27. 1. 2016