Spodaj podpisane skupine, organizacije in sindikati ostro nasprotujemo predlaganemu prispevku za prednostno dispečiranje, ki ga predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Prispevek pomeni zvišanje položnic prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Nasprotujemo tudi kakršnemukoli podobnemu „alternativnemu ukrepu“, ki bi pomenil zvišanje položnic končnim odjemalcem ali nižanje delavskih pravic delavcem v energetiki. Sredstva zbrana z zgoraj omenjenimi ukrepi bi bila namenjena pokrivanju več desetmilijonskega primankljaja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Takšni predlogi so bili pričakovani, saj predstavljalo le epilog sage o TEŠ, katere zaključek je bil znan že vnaprej, ter osnovne prijeme, s katerimi odločevalci podružabljajo stroške svojih napačnih odločitev.
Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so socialno, okoljsko, zdravstveno in ekonomsko nesprejemljivi ter so v nasprotju z evropskimi vrednotami in koalicijskimi zavezami.
- V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona predlagan prispevek za prednostno dispečiranje je socialno sporen, saj je predlagana dajatev neodvisna od višine dohodka odjemalca. Velika večina gospodinjskih odjemalcev bi tako ne glede na višino svojih prihodkov ter količino porabljene energije plačevala enako višino dajatve, saj je ta odvisna od moči prevzemnega mesta. Ker imajo revnejši odjemalci nižje prihodke, bi bili relativno bolj prizadeti kot bogatejši odjemalci. Tudi „alternativni ukrepi“, ki bi iskali rešitev pokrivanja več desetmilijonskega primankljaja TEŠ z zviševanjem položnic končnim odjemalcem ali na plečih običajnih delavcev v energetiki, so nesprejemljivi.
- Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so sporni tudi iz zdravstvenega vidika, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali izrabo lignita, ki je vir onesnaženja zraka s trdnimi in nevarnimi delci ter težkimi kovinami. Onesnaženje zraka zaradi kurjenja lignita tako prispeva k vrsti srčno-žilnih in respiratornih obolenj, ki pogosto prizadenejo najbolj ranljive skupine prebivalcev (npr. revnejši, oboleli in starejši).
- Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so okoljsko sporni, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali izrabo lignita. Ta na enoto energije prispeva največ k pospeševanju podnebnih sprememb in je ob tem v nasprotju s cilji pariškega sporazuma, katerega je Državni zbor ratificiral novembra 2016. Ob splošnem globalnem trendu prehoda v nizkoogljično družbo bi slovenska vlada s predlagano obliko prednostnega dispečiranja ali že omenjenimi »alternativnimi ukrepi« naredila korak v nasprotno smer. Zato naj vlada začne na podlagi ratificiranega pariškega podnebnega sporazuma, koalicijskih zavez in januarja sprejetega stališča Odbora za zadeve Evropske unije izvajati znanstveno podprte, delavcem prijazne in pravične podnebne ukrepe. Ti naj bodo pripravljeni in izpeljani v sodelovanju z znanstveniki, sindikati, organizacijami civilne družbe in širšo javnostjo.
- Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so ekonomski sporni, saj bi neposredno ali posredno subvencionirali zrelo industrijo in izkrivljali položaj na evropskem trgu električne energije. Ob tem naj bi velenjski lignit zaradi razmer na energetskem trgu, politik v smeri nizkoogljične družbe in vedno težjega izkopa postajal vedno dražji in tako vztrajno večal izgubo Termoelektrarne Šoštanj. To verjetno pomeni, da predlagana dajatev ni zadnja in da bomo brez boja prebivalci in prebivalke ali delavci in delavke v energetiki morali v prihodnosti ponovno pokriti vse večjo izgubo.
- Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so v nasprotju s koalicijskimi zavezami. Tretji projekt vladnega mandata 2014/2018, zelena proračunska in davčna reforma, med drugim predvideva ukinitev okolju škodljivih subvencij. Predlagana oblika prednostnega dispečiranja torej krši koalicijsko usmeritev, saj predvideva subvencioniranje okolju škodljivega kurjenja premoga. Omenjeni „alternativni ukrepi“ pa kršijo koalicijske zaveze k „pošteni, solidarni in pravični“ družbi.
- Predlagani ukrep in omenjeni “alternativni ukrepi” so sporni tudi z vidika osnovnih vrednot, na katerih je bila zasnovana evropska integracija. Predlogi namesto solidarnosti, medsebojne povezanosti in dostojnega plačila spodbujajo nacionalni protekcionizem in nižanje delavskih standardov.
Našteti argumenti jasno kažejo, da sta predlagan ukrep prednostnega dispečiranja, ki bi izgube TEŠ prenašal na prebivalce in prebivalke Slovenije, ali kakršnikoli „alternativni ukrep“, ki bi izgube prenašal na končne odjemalce ali na običajne delavce v energetiki, nesprejemljiva. Zato spodaj podpisani od vlade zahtevamo, da
– opusti predlagani ukrep, ki izgube TEŠ prenaša na prebivalce in prebivalke Slovenije,
– poskrbi, da financiranje izgub TEŠ ne bo prizadelo prebivalcev in prebivalk Slovenije ali običajnih delavcev in delavk v energetiki
– in začne resneje izvajati ukrepe v smeri pravične, socialne, trajnostne in podnebno vzdržne družbe.
Dosedanji podpisniki (po abecednem redu):
Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
Civilna Iniciativa Modro Nebo – CIMN
Četrta skupina: civilnodružbena gibanja in posamezniki
Društvo Ekologi brez meja
Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas
Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo slovenski E-Forum
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije
Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Greenpeace Slovenija
Iniciativa Mestni Zbor – IMZ
Inštitut za delavske študije -IDŠ
Inštitut za ekologijo
Inštitut za individualno in družbeno odgovornost – INTERSO
Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj
Inštitut za politike prostora – IPoP
Inštitut za trajnostni razvoj
Kolektiv Pizda
Kulturno društvo prostoRož
NEC Notranjski ekološki center, Cerknica
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Prirodoslovno društvo Slovenije
Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije – SVIZ
Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti – SŽPD
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije – SDPZ
Sindikat kulture in narave Slovenija – GLOSA
Sindikat lesarstva Slovenije – SINLES
Sindikat Mladi plus – SM+
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije – SPGS
Sindikat prekarcev – SP
Svobodni sindikat Slovenije – SSS
Slovenska enota mednarodne mreže UNESCO katedre za bioetiko
Skupina Uporniki
Študentska Iskra
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Visokošolski sindikat Slovenije – VSS
Zveza potrošnikov Slovenije – ZPS