“Poslanstvo ŠOU v Ljubljani je zastopanje interesov in pravic študentov ter zavzemanje za njihovo uresničevanje, predvsem na področju izboljševanja študijskih razmer in socialnih razmer študentov, ki študirajo na članicah ŠOU v Ljubljani.”

Takšen opis poslanstva ŠOUL najdemo v revizijskem poročilo in na spletni strani organizacije.

Vprašati se moramo ali ŠOUL resnično izpolnjuje svoje poslanstvo in kako ga udejanja?

ŠOUL skrbi za parcialne interese študentskih političnih elit, ki iz proračuna ŠOUL financirajo dejavnosti za ozek krog študentov. Organizira dogodke, ki so podjetniško naravnani in usmerjeni v pridobivanje kompetenc za vključitev na trg delovne sile ter obštudijske dejavnosti, ki odražajo razmetavanje s študentskim denarjem.

V političnem prostoru deluje apolitično in stremi k vzdrževanju “statusa quo”, ki ohranja njen priviligiran položaj. Pri zastopanju študentskih pravic se oglasi le ob najnujnejših primerih, vendar brez dolgoročne strategije, ki bi težave študentstva naslovilo strukturno in sistemsko.

ŠOUL ob skopi definiciji njenega poslanstva navaja še pet različnih vrednot, ki jih zasleduje pri svojem delovanju: Kritičnost, transparentnost, inovativnost, demokratičnost, napredek. 

• Kritičnost; Primer njenega nekritičnega delovanja se je pokazal pri nezmožnosti formiranja kritičnega odziva na krizo sistema študentske prehrane. Po dveh letih še vedno ni ponudila predloga, ki bi ponudil rešitve ali vsaj izboljšave v sistemu študentske prehrane. Prav tako ostaja nekritična do vseh ostalih tem, ki so ključne za študentke in študente. V končni fazi pa tudi zavira delovanje Radia Študent, edinega kritičnega študentskega medija.
• Transparentnost; Revizija je razkrila vse netransparentne vidike delovanja ŠOUL. Netransparentnost se kaže vse od iracionalne porabe študentskega denarja za zabave, zasebne pravne storitve, privatne telefonske klice, taksije, plačevanje prometnih kazni, do prepovedi snemanja sej študentskega zbora Radiu Študent.
• Inovativnost in napredek; Študentska organizacija Univerze v Ljubljani napredek razume le v ozkih okvirih zagotavljanja podjetniške pobude in ne v luči stalnega izboljševanja socialnega in materialnega položaja vseh študentov Univerze v Ljubljani. Inovativnost udejanja le v tem, da znotraj svojih zavodov in najemniških prostorov omogoča profitabilne dejavnosti.
• Demokratičnost; Demokratičnost oziroma nedemokratičnost je problem, ki ŠOUL pesti že desetletja. Prvi primer nedemokratičnega delovanja se kaže v okviru volitev v študentski zbor, ki so bolj kot z vsebino prežete s škandali, blatenjem kandidatov opozicije in številnimi kršitvami, ki nikoli niso sankcionirane. Nedemokratične prakse se nadaljujejo v študentskem zboru, kjer so predlogi opozicijskih poslanskih klubov potisnjeni v ozadje ali pa se jih že na samem začetku označi za rušilne in neizvedljive. Če je ŠOUL demokratična in transparentna struktura, zakaj se potem zapira sama vase in odreka možnost ogleda sej študentom univerze v Ljubljani?

Razvidno je, da ŠOUL ne uresničuje svojega poslanstva. Kot organizacija je talec zasebnih interesov manjšine, ki nima posluha za študentstvo in njihove materialne in socialne potrebe na terenu. Znotraj visokega šolstva se zavzema za čim večjo povezanost podjetniškega okolja in univerze. Obštudijske dejavnosti je oropala alternativnega in upornega duha in jih napolnila s konformistično vsebino. Pri zastopanju študentskih pravic in interesov pa se aktivira le takrat, ko niso ogroženi njeni privilegiji.

Je ŠOUL res pravi zastopnik kritične študentske populacije?