Klic k novemu produkcijskemu načinu!

-DELOVNI ODBOR ZA TEHNOLOGIJO

Začnimo z aktualno temo. Pred kratkim je bil iz zapora izpuščen Peter Sunde – brokep, nekdanji zadolženi za odnose z javnostmi pri spletni strani The Pirate Bay. Druga dva člana spletnega kolektiva sta še vedno v zaporu, eden izmed njiju, Gottfried Swartholm – anakata, je bil celo pol leta zaprt v samici, ne da bi bil obtožen. Z drakonskimi kaznimi se soočajo tudi drugi spletni pirati. Poudarimo, da je problematično že samo poimenovanje pirati, ki ima negativen prizvok. Bolj primeren izraz bi bilo nekaj v stilu Robina Hooda, saj ti hekerji programsko opremo in druge avtorsko zaščitene vsebine bolj ali manj solidarno delijo z drugimi ljudmi.

Share button

Spletni Robini Hoodi so vedno obsojeni na ideološki podlagi. Velike korporacije filmske industrije in njihovi think tanki so iznašli pravni termin ‘intelektualna lastnina’, ki jim daje materialne pravice nad “njihovimi” deli. Tako so prepovedane reprodukcije filmov, risank in zgodb, prepovedano pa je že deljenje teh vsebin med posamezniki, kar so množično omogočile nove peer-to-peer tehnologije. Na ta način vsebine služijo v prvi vrsti njihovim proizvajalcem, katerim prinašajo profit, in ne njihovim uporabnikom.

Podobni zakoni veljajo tudi na drugih področjih, primera sta akademski članki in produkcija programske opreme. Če se osredotočimo na slednjo: zakoni in licence, ki pravno ščitijo proizvajalce programa, tem velikokrat omogočajo astronomske dobičke, saj prodajajo le kopije določenega programa, katerih nastanek je, po tem ko je program spisan, praktično brezplačen, zaradi novosti tehnologije pa konkurenca še ni dodobra razvita ali pa so korporacije uzurpirale in monopolizirale celotno tržišče. Zaradi visokih cen programske opreme prihaja tudi do diskriminacije socialno šibkejših.

arrrrrr

Ob nakupu določenega zaprtokodnega (licenčno zaščitenega) programa se moramo ob njegovi namestitvi strinjati s pogoji uporabe. Ponavadi odkljukamo, ne da bi prebrali, da bomo program uporabljali v namene, določene s strani proizvajalca, da ga ne bomo poizkušali spreminjati, ter da ga ne bomo delili z drugimi. Pogoji uporabe zagotovijo, da se bo tak način produkcije programske opreme nadaljeval, proizvajalcem (ponavadi kakšni multinacionalki) pa tudi omogoča nek nadzor nad uporabnikom. Za uporabnika je program namreč črna škatla, brez možnosti vpogleda v njegovo delovanje, ki pa proizvajalcem odpre tudi možnosti za zlorabo osebnih podatkov. Takšni primeri so danes, v masovno nadzorovani družbi, zelo pogosti.

Slabih učinkov “avtorsko” zaščitenega načina produkcije obstaja še malo morje, a se raje ozrimo po alternativah. Te v prvi vrsti služijo družbi in uporabniku ter ne omejujejo njegove svobode. Vsak lahko program uporablja v namene, ki jih sam želi, ga deli z drugimi, ima vpogled v njegovo delovanje, saj je programska koda javno objavljena in dostopna ter ga lahko ureja po svojih potrebah. Te alternative so proste in odprto-kodne licence, v katerih ponavadi piše, da bolj ali manj ni pogojev uporabe.

Programerji tako programsko opremo ponavadi pišejo iz ljubiteljstva, a vse več IT podjetij ugotavlja, da je z vidika razvoja programa bolje, če je koda odprta, saj jo lahko dopolnjujejo tudi programerji, ki niso zaposleni v njihovem podjetju. Kdorkoli lahko vzame del odprtega programa in ga uporabi v svojem programu ter si s tem prihrani čas. Taka solidarnost je zelo smiselna z vidika celotne družbe, malo manj pa z vidika privatne entitete. Možnosti zlonamernih uporab prostih programov so zelo majhne, saj lahko vsak preveri, kako ti delujejo, mnogo manjša pa je tudi ekonomska diskriminacija, saj so programi brezplačno dostopni na spletu.

foss

Ideje proste in odprte programske opreme se da uporabiti tudi na drugih področjih. Na enak način bi v progresivni družbi morala potekati tudi produkcija znanja in umetnosti. A dokler živimo pod stalnim nadzorom in so tisti, ki informacije o tem posredujejo javnosti, ali pa tisti, ki vsebine solidarno delijo z drugimi, sodno preganjani in kaznovani, taki časi niso na vidiku. Na posameznikih je, da se emancipiramo in skupaj sprovedemo spremembe, ki nas bodo osvobodile. Zato kličemo k novemu produkcijskemu načinu, ki bo temeljil na zadovoljevanju družbenih potreb in solidarnosti ter ne na ustvarjanju dobičkov.

Članek pusti precej vprašanj odprtih. Navadenih ni konkretnih primerov prostih in odprto-kodnih programov, niti se nismo spustili v načine produkcije znanja. O vsaki temi bi se namreč dalo napisati več knjig, hkrati pa smo v Iskrinem delovnem odboru za tehnologijo še dokaj zeleni na tem področju, zato raziskujemo in analiziramo sistem. Če pa vas kakšno vprašanje posebej zanima, se lahko obrnete na naš delovni odbor (info@studentska-iskra.org) (ali drugo foss društvo), in vam bomo odgovorili po naših močeh.