Izpostavljamo ključne škandale in dogodke preteklih nekaj let, zaradi katerih vemo, da trenutnim skupinam, ki delujejo znotraj študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ni za zaupati z upravljanjem sredstev, ki jih organizacija prejema prek našega dela. Prav tako jim ni za zaupati z upravljanjem potenciala, ki ga ta organizacija vsebuje. To ni študentsko organiziranje in to ni organizacija študentov!
ŠTUDENTSKI KAMPUS
Projekt, ki je sporen že od začetka – namen in korist za študentsko populacijo nista jasna, zemljišče pa je bilo močno preplačano, kljub temu, da je v javnosti že dolgo znano, da se bo na ozemlju gradila železniška proga Tivolski lok. Direktor ŠOU v Ljubljani Andrej Klasinc je s podpisom pogodbe za nakup zemljišča, na katerem stoji študentski kampus, organizacijo in študente oškodoval za slab milijon evrov (vodstvo ŠOU je za zemljišče plačalo 1,2 milijona evrov, medtem ko je zgolj 3 mesece pred tem Replika Invest za zemljišče plačala zgolj 350.000 evrov). V kampusu je danes zaposlenih pet nekdanjih ŠOU funkcionarjev, nekateri izmed njih dobivajo plačilo za fizično prisotnost na ozemlju, prostore pa je dobilo veliko število zasebnih in profitnih organizacij.
ZAVOD (IN KLUB) K4
Funkcionarji ŠOU so najprej zamenjali vodstvo ter na mesta v nadzornem svetu zavoda nastavili s svojo skupino povezane ljudi. Nato so po neuspešnem prevzemu uspešnega kluba le-tega dali v najem za pičlih 500 evrov na mesec podjetju Zmešaj d.o.o., katerega lastnik upravlja tudi klub Cirkus, Centralno postajo in še nekaj drugih lokalov.
ŠTUDENTSKI HOTEL
V letu 2013 so poslanci ŠOU s študentskim denarjem načrtovali gradnjo hotela. Poleti tega leta se je na predlog Študentske Iskre izvedel prvi študentski referendum, ki sicer ni dosegel želenega kvoruma, so pa volilci na njem zavrnili nesmotrno gradnjo hotela. Hotelirstvo namreč ni namen študentske organizacije, saj posamezni študentje in študentke od tega projekta neposredno ne bi imeli ničesar. Šlo bi za preprosto dobičkonosno dejavnost, katere profit bi po vseh dosedanjih izkušnjah romal v zasebni žep tistih, ki so se projekta spomnili. Denar, s katerim bi se projekt izvedel, pa bi prišel iz našega študentskega dela.
HOSTEL CELICA
V letu 2016 so se v organizaciji odločili za prodajo uspešnega ljubljanskega hostla Celica. Čeprav prodaja kot taka zaradi zgoraj omenjenega nesmisla ukvarjanja s hotelirstvom morda ni sporna, je sporen način prodaje. Izvedla se je brez javnega odpiranja ponudb, brez javno dostopne dokumentacije, brez javno razkritih ponudb in brez jasne definicije kriterijev za izbor kupca. Za češnjo na torti pa je zavod – ki ima večji presežek prihodkov nad odhodki, kot je višina zneska, za katerega je bil prodan – seveda odkupil kar sedanji direktor zavoda Tomaž Juvan. Mnogo lastnikov hostlov v Ljubljani je ceno pokomentiralo kot ‘’zelo nizko’’ oziroma ‘’preugodno’’.
POLITIČNE POVEZAVE
Politične povezave s prevladujočimi strankami so znana reč. Nekdanji predsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani Rok Hodej dela v Cerarjevem kabinetu, bivši predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc pa trenutno vodi kabinet ministrice Maje Makovec Brenčič na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Več članov študentskega zbora in vidnih funkcionarjev (med njimi tudi trenutni predsednik ŠOS Klemen Balanč) je povezanih s stranko SD, leta 2014 pa je ekipa s poslanske skupine Povezani sestavljala jedro Šoltesove stranke Verjamem – na čelu je bil Uroš Novak, ki je danes redno zaposlen v Študentskem kampusu. Verjetno ni presenetljivo, da so do večkrat spornih odločitev vlade in ministrstev nekritični in raje le kimajo z glavo.
PLAČE
Direktor ŠOU Andrej Klasinc zasluži več kot predsednik države Borut Pahor, kar 5.200 evrov na mesec, še višjo plačo ima direktor ŠOU v Mariboru Drago Žura, ki prejema več kot 6.000 evrov mesečno. Obema ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini 24-ih mesečnih plač. Tudi posamezni funkcionarji prejemajo visoke plače, ki jim sledijo še razni dodatki, plačila telefonskih računov in podobno. Seveda so visoke plače izplačane na račun količine denarja, ki bi lahko pripadala društvom, lokalnim projektom, socialni pomoči za študente s slabšim začetnim položajem in podobno.
“SVETOVALCI”
V preteklosti so študentski funkcionarji želeli kupiti tudi ljubljansko kopališče Laguna, za nakup katerega so najeli svetovalce in jim skupno izplačali 85.000 evrov, čeprav se nakup na koncu niti ni zgodil. Zavod Študentski kampus je poln nekdanjih ali sedanjih funkcionarjev, ki opravljajo funkcije svetovanja z neznanimi pogodbami, finančnimi postavkami in funkcijami, ki naj bi jih opravljali.
RAZISKAVE BREZ IZSLEDKOV
Čeprav so funkcionarji ŠOU (ter ostalih enot Študentske organizacije Slovenije) za svoje delo plačani v enormnih zneskih, se vedno najdejo načini, kako zaslužiti še dodaten evro (ali tisoč). Zgolj v enem letu so na ŠOU zapravili 85.000 evrov za raziskave o stališčih študentov in varuhih njegovih pravic. Rezultati raziskave in ugotovitve niso bile nikoli objavljene, prav tako ni jasno, zakaj je potrebna tako velika količina denarja za izvedbo same raziskave kot take.
PRIKRIVANJE JAVNIH INFORMACIJ
Na ŠOU tudi neupoštevajo zahtev po informacijah javnega značaja z izgovorom, da so to informacije poslovne skrivnosti in tako prikrivajo dokumente, ki bi morali biti dostopni javnosti, članstvu ter posameznim poslancem v študentskem zboru. Izogibajo se celo reviziji, ki je obvezna po notranjih pravilnikih. Kdor ničesar ne skriva, nima problemov s transparentnim delovanjem.