Pohod za življenje je izgovor za to, da nam želijo omejiti reproduktivne pravice. To, da se želi na septembrsko jutro po koprskih ulicah sprehoditi lobi, ki propagira naša telesa kot stroje za rojevanje, pomeni izkoriščanje javnega prostora za ukinitev pravice do splava. To je nesprejemljivo tako v Kopru kot tudi povsod drugje!

Zahteva po ukinitvi splava ne bo ostala nenaslovljena – odgovorile bomo s feminističnim protishodom, ki bo potekal istočasno. Omejevanje reproduktivnih pravic razumemo kot sovražno dejanje nasilja nad ženskami. Dotaknete se ene, odgovorimo vse!

Ženske smo bile tekom zgodovine obravnavane kot manjvreden spol, kljub temu pa smo se vztrajno borile za pravico do varnega in dostopnega splava. To nam je uspelo doseči zgolj pred nekaj desetletji, in še to ne povsod. Med drugim je pravica do splava zapisana tudi v slovenski ustavi, katere 55. člen pravi, da je »odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država [pa] zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine«.

V delih sveta, kjer je opravljanje splava omejeno ali prepovedano, milijoni žensk vsako leto še vedno opravijo nevarne splave in s tem tvegajo svoje življenje. Prepoved splava dokazano ne zmanjša števila nosečnosti, temveč poveča število življenjsko ogroženih žensk. Tisti, ki nam želijo omejiti splav, uporabljajo retoriko, da je umetni splav zelo škodljiv in nevaren, saj po nekaterih podatkih poveča možnost obolenja za rakom na dojki. Takšno mišljenje je zavajajoče, saj je strokovno izveden umetni splav v bolnišnici eden izmed najvarnejših medicinskih posegov. Nezaželene nosečnosti so pogosto razlog za poporodne stiske in so povezane z mnogimi težavami žensk, ki se znajdejo brez zadostne socialne in finančne podpore. Prepoved ali stigmatizacija splava življenja žensk še bolj ogroža.

Splav je pravica, ne pa predmet razprave! Ukinitev splava odvzema temeljno reproduktivno pravico, ki ščiti zdravje in življenja žensk. To, da nekatere lahko rojevamo, še ne pomeni, da moramo biti matere. Zgolj to, da imamo nekatere maternice, nas ne napravi v ženske. Naše reproduktivne pravice niso stvar razprav in naša telesna avtonomija ni odlagališče za vaša mnenja. O naših maternicah imamo vedno pravico odločati le me same!

Patriarhalna veja Rimskokatoliške cerkve pa še vedno poskuša nadzorovati naša telesa, kar se kaže tudi v zahtevah po ukinitvi pravice do splava, med drugim v obliki zavzemanja javnega prostora s shodi. Zagovorniki shoda za življenje pravijo, da želijo le zmanjšati število opravljenih splavov. Kakršnakoli omejitev dostopa do medicinskega splava pa ta poseg potisne izven zdravstvenih ustanov v nehigienske pogoje in v roke nekvalificiranih ljudi.

Pravico do splava morajo spremljati tudi druge reproduktivne pravice, kot so dostopna kontracepcija, dostopni ginekološki pregledi, dostopna in javna zdravstvena oskrba. Ko zahtevamo reproduktivne pravice, zahtevamo enako dolg porodniški in starševski dopust za oba starša. Zahtevamo dostopne in kakovostne vrtce! Zahtevamo dostopno pediatrično zdravstveno oskrbo! Kaj nam bo življenje za vsako ceno, če potem za živo bitje ne moremo poskrbeti? Kaj nam bo ukinitev splava, če rojeni otrok ne bo imel nikakršne nadaljnje oskrbe? In zakaj je otrok vreden več kot življenje ženske – matere, ki je bila v rojstvo prisiljena?

Reproduktivne pravice torej nikakor niso samoumevne in jih moramo vedno znova braniti – odvzem reproduktivnih pravic pomeni odvzem telesne avtonomije!

V nedeljo 22. septembra se bomo zato ob 10:30 na Titovem trgu zoperstavile temu nedopustnemu shodu. Naj bo jasno, da ne bomo mirno stale in tiho prenašale napadov na nas in naša telesa!  Jasno naj bo tudi, da bomo ob vsakem tovrstnem poskusu glasno vstale in se uprle posegom v to, kar smo si same priborile! Ne bomo dovolile, da nam in našim sestram nasilno posegate v telesa!

 

• Študentsko društvo Iskra
• Socialistrski bralni krožek
• Društvo za nenasilno komunikacijo
• Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
• Klub študentov občine Koper – KŠOK
• Klub izolskih študentov in dijakov – KIŠD
• Kulturno izobraževalno društvo PiNA
• Klub urbanega razvoja in alternative – Inde drugje
• Kulturno umetniško društvo Format
• Ræhat