Spoštovani gospod rektor!
V Iskri smo zgroženo prebrali dokument “Navodila za uravnavanje programske strukture”, ki ste ga predstavili na seji Senata UL dne 27.1.2015 in je za tem hitro zaokrožil po univerzi. V njem je namreč jasno izražena namera Univerzo preoblikovati v tržno naravnano ustanovo, ki deluje v skladu z logiko korporativnega upravljanja; in sicer prav na račun kakovosti in dostopnosti študija.
Obravnavani dokument daje Upravnemu odboru UL pristojnosti odločanja o vseh študijskih programih na Univerzi, ki so do sedaj pripadale Senatu kot strokovnemu organu. V skladu z novo ureditvijo bi Senat formalno sicer ohranil svojo pristojnost, vendar bi se odločanje o reakreditacijah, uvedbi in ukinitvi programov de facto preneslo na UO. Ta bi se v zaostrenih finančnih razmerah skoraj poljubno lahko odločil ukiniti želen študijski program. Nova ureditev tako daje prednost minimiziranju stroškov in ne strokovnosti in kakovosti.
Potrebno je poudariti, da je UO menedžerski organ in zato ne more zadovoljivo presojati o kakovosti in vsebini študijskih programov. Predlagana ureditev bi tako močno posegala v upravljalsko avtonomijo fakultet in akademij. Takšno povečevanje pristojnosti UO pa je problematično tudi z vidika avtonomije univerze, saj je v njem le pet od devetih članov notranjih – drugi štirje so predstavniki vlade in zasebnih lastnikov kapitala. Po predlogu koncepta novega ZViS pa bi bilo notranjih članov le še tretjina na račun povečanja števila predstavnikov Gospodarske zbornice.
Navodila za uravnavanje programske strukture odrejajo ideološko motivirane kriterije, po katerih bi Upravni odbor UL v prihodnje potrjeval ali zavračal uvajanje novih študijskih programov, podaljševal akreditacije obstoječih ter odločal o zmanjševanju ali povečevanju števila vpisnih mest in razpisovanju študijskih programov. Najbolj zaskrbljujoči kriteriji, ki jih tako brezsramno postavljate za tako ključno vprašanje, kot je uravnavanje programske strukture, so sledeči:
Brezposelnost diplomantov določene študijske smeri: če se je ta zadnjih pet let nadpovprečno povečevala, se študijskemu programu zmanjša število vpisnih mest ali se ga ne akreditira ponovno.
Kriterij zaposlovanja in potreb po diplomantih določene študijske smeri je naravnost smešen: Univerza bi se tako za nazaj prilagajala potrebam trga, ki pa so nepredvidljive in tako hitro spreminjajoče se, da je popolnoma nemogoče predvideti, po katerih disciplinah se bo povpraševalo na trgu delovne sile po preteku nekaj let, ko bodo študenti določenega programa študij zaključili. Še manj se da iz trenutne situacije na trgu sklepati o razmerah čez nekaj desetletji, ko bomo sedanji študentke in študentje še vedno delovno aktivni. Poleg tega bi takšen kriterij zadal smrten udarec vsem bazičnih znanostim, ki delodajalcem ne nudijo kratkoročnega profita, čeprav so ključne za napredek in razvoj družbe. Močno pa bi prizadel tudi aplikativne študije, po katerih po sklopu okoliščin v gospodarstvu ravno ne bi bilo povpraševanja (lep primer takšne discipline je gradbeništvo, nekoč ena najpomembnejših gospodarskih panog, katere kolaps je naenkrat povzročil množico brezposelnih). Ker se brezposelnost v zadnjem času hitro povečuje na skoraj vseh področjih, bi lahko UO v skladu s tem kriterijem pravzaprav ukinil skoraj katerikoli študijski program.
Financiranje: nov študijski program se lahko akreditira, če je v celoti financiran s šolninami.
Študijske programe, ki se jih po drugih kriterijih ne bi akreditiralo, bi se lahko razpisalo kot izključno plačljive. Glede na veliko število programov, ki ne ustrezajo zgornjemu kriteriju, bi se tako obseg plačljivega študija hitro razširil in poglobil. To je povsem nesprejemljivo, saj bi močno okrnilo dostopnost študija in elitiziralo takšne študijske smeri. Financiranje mora zagotoviti država, študij pa mora biti dostopen vsem.
Finančna vzdržnost članic UL.
Visoko šolstvo se že lep čas sooča s kritično finančno podhranjenostjo, napovedujejo pa se še nadaljnji rezi. Breme finančne luknje se na ta način skuša prenesti na delovno ljudstvo, upokojence in mlade. Storitve, kot so zdravstvo in šolstvo, so neposredno v interesu celotne družbe. Visoko šolstvo mora igrati pomembno vlogo pri emancipaciji posameznikov in skrbeti za razvoj in dobrobit vse družbe. Nesprejemljivo je, da se ga preoblikuje po potrebah trga, torej v zasledovanju privatnih profitov. UO UL bi po novih kriterijih Univerzo nekritično prilagodil finančnim rezom tako, da bi ta producirala znanje in spretnosti, ki bi koristile predvsem zasebnikom. Na račun kakovosti in dostopnosti študija bi Univerzo pripravili na nadaljnje nižanje financiranja s strani države in jo naredil za prostor privatnih investicij in sledenja tržni logiki.
Povečevanje pristojnosti UO bi Vam po pravno-formalni poti omogočilo uveljavljanje škodljivih sprememb na Univerzi, ki jih v obstoječih okvirih univerze kot demokratične skupnosti ne bi mogli sprovesti, saj bi naletele na prevelik odpor. Ker torej obravnavani dokument ruši demokratično ureditev univerze, ker je v nasprotju z načeli strokovnosti in ker ogroža zagotavljanje kakovosti študija, zahtevamo, da se ga v celoti zavrže.
Spoštovani gospod rektor! Vaša strukturna funkcija zahteva zagotavljanje kakovostnega in dostopnega javnega šolstva. Povsem nesprejemljivo je, da s sklicevanjem na krizno finančno situacijo uvajate neoliberalne reforme, ki dolgoročno vodijo v razgradnjo javnega visokega šolstva. Pozivamo vas, da takoj prenehate z delovanjem v interesu peščice, kateri javne storitve in visok standard ljudstva predstavljajo nepotrebne stroške ali pa le polje za nove profite. Zahtevamo, da se postavite v bran vsem dostopnemu in kakovostnemu visokemu šolstvu ter pravicam študentov in zaposlenih na Univerzi. To je navsezadnje glavna naloga rektorja. Če svoje funkcije ne boste začeli zadovoljivo opravljati, bomo študenti in zaposleni na Univerzi prisiljeni sami poiskati svoje zastopstvo.
S spoštovanjem,
Iskra