Osemindvajsetega septembra obeležujemo svetovni dan varnega splava. Na ta dan se povsod po svetu dogajajo protesti z zahtevami po varnem dostopu do tega zdravstvenega posega. Letos se bo prav na ta datum v Mariboru odvijal tako imenovani ‘pohod za življenje’, ki služi kot krinka za omejitev reproduktivnih pravic in temeljne zdravstvene oskrbe. Širitev lobija, ki želi omejiti pravice žensk pod pretvezo reševanja življenj, v Maribor, je povsem nesprejemljiva. Že dolgo je jasno, da ukinitev te temeljne pravice ogroža življenja in ne doseže niti svojega navideznega cilja – zmanjšanja števila splavov. Njihova zahteva po ukinitvi splava ne bo ostala nenaslovljena – odgovorile bomo s feminističnim protishodom, ki bo potekal istočasno. Omejevanje reproduktivnih pravic razumemo kot sovražno dejanje nasilja nad ženskami, še posebej nad pripadnicami delavskega razreda, na katerega bomo odgovorile skupaj!
Ženske smo bile skozi zgodovino obravnavane kot manjvreden spol, kljub temu pa smo se vztrajno borile za pravico do varnega in dostopnega splava. To nam je uspelo doseči šele pred nekaj desetletji in še to ne povsod. Med drugim je pravica do splava zapisana tudi v slovensko ustavo, katere 55. člen pravi, da je »odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država [pa] zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine«.
V delih sveta, kjer je opravljanje splava omejeno ali prepovedano, milijoni žensk vsako leto opravljajo nevarne splave in s tem tvegajo svoja življenja. Ti zakoni prav tako onemogočajo dostop do zdravstvene oskrbe nosečnicam z zdravstvenimi zapleti. Čeprav je strokovno izveden umetni splav v bolnišnici eden izmed najvarnejših medicinskih posegov, njegovo omejevanje dokazano ne zmanjša števila nosečnosti ali splavov, temveč poveča število žensk, ki so prisiljene v opravljanje teh posegov v nevarnih okoliščinah.
Splav je pravica, ne pa predmet razprave! Ukinitev splava odvzema temeljno reproduktivno pravico, ki ščiti zdravje in življenja žensk. Sposobnost nekaterih, da lahko rojevajo, še ne pomeni obveze po tem. Naš obstoj ni pogojen z obstojem naših maternic. Naše reproduktivne pravice niso stvar vaših razprav, temveč naše telesne avtonomije, o kateri moramo imeti vedno pravico odločati le me same!
Pravico do splava morajo spremljati tudi druge reproduktivne pravice, ki jih izgubljamo zaradi kapitalističnega izkoriščevalskega sistema. To so dostopna kontracepcija, dostopni ginekološki pregledi v okviru dostopne in javne zdravstvene oskrbe. Ko zahtevamo reproduktivne pravice, zahtevamo enako dolg porodniški in starševski dopust za oba starša. Zahtevamo dostopne in kakovostne vrtce in šole! Zahtevamo dostopno pediatrično zdravstveno oskrbo! Kaj nam bo življenje za vsako ceno, če potem za živo bitje ne moremo poskrbeti? Kaj nam bo ukinitev splava, če rojeni otrok ne bo imel nikakršne nadaljnje oskrbe? In zakaj je otrok vreden več kot življenje ženske – matere, ki je bila v rojstvo prisiljena?
Ker reproduktivne pravice nikakor niso samoumevne, še posebej za delavski razred, jih moramo vedno znova braniti – odvzem reproduktivnih pravic pomeni odvzem telesne avtonomije!
V soboto, 28. septembra, se bomo zato zbrale ob 9.30 na Glavnem trgu v Mariboru in jasno pokazale, da ne bomo mirno stale in tiho prenašale napadov na nas in naša telesa!
Jasno naj bo tudi, da bomo ob vsakem tovrstnem poskusu maličenja, izkoriščanja naših pravic zavoljo trenutnega sistema in konzervativnih idej, glasno vstale in se uprle posegom v našo telesno avtonomijo! Ne bomo dovolile, da nam in našim sestram nasilno posegate v telesa!
Podpisniki:
- Študentsko društvo Iskra
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
- Društvo za nenasilno komunikacijo
- Ekosocialistična iniciativa KLAS
- Kulturno umetniško društvo ZIZ
- Mladi za podnebno pravičnost Maribor