ODZIV NA GRADIVO ZA RAZPRAVO O OBLIKOVANJU ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE

Študentsko društvo Iskra, Glosa – Sindikat kulture in narave Slovenije, Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikat prekarcev:

Ljubljana, 8. junij 2017: Ministrstvo za infrastrukturo je dalo včeraj v javno obravnavo gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije[i]. Ta bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. V študentskem društvu Iskra, Glosi – Sindikatu kulture in narave Slovenije, Društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Sindikatu prekarcev sicer pozdravljamo v dokumentu postavljen dolgoročni cilj prehoda v »nizkoogljično družbo«, a podrobnejše branje dokumenta razkrije, da so predlagani scenariji nepravični, gospodarsko premalo ambiciozni, podnebno nezadostni in neskladni z evropskimi zavezami. Zato predlagamo, da naj prihajajoči Energetski koncept Slovenije vsebuje obvezo po pripravi celovitega plana pravičnega prehoda za vse neposredno in posredno prizadete delavce in skupnosti, obvezo po pripravi celovitega in konkretnega plana za usmeritev in razširitev slovenskega gospodarstva na področje zelene ekonomije ter prilagojene scenarije, ki bodo v skladu z evropsko zavezo in željo po preprečitvi najhujših posledic podnebnih sprememb (80-95% znižanje toplogrednih plinov do leta 2050 glede na 1990).

Podnebne spremembe imajo preko najrazličnejših učinkov škodljive posledice za delavce, državljane, podjetja in države. Tako naj bi se zaradi podnebnih sprememb že leta 2020 družbena blaginja v Evropi znižala za 31 milijard €[ii], stroški spopadanja s poplavami, dodatnih smrtnih žrtev zaradi naravnih ujem in vročinskih valov ter popravila zaradi vremenskega stresa uničene infrastrukture pa naj bi leta 2020 narastli vse do 338 milijard €[iii]. Te in še mnoge druge posledice preko nižanja plač in delavskih pravic, stečajev podjetij in kmetij, odpuščanj, višjih stroškov življenja, zdravstvenih težav, smrtnih žrtev, dviga davkov in krčenja socialne države v največji meri prizadenejo običajne državljane. Ti so po drugi strani za pojav podnebnih sprememb krivi najmanj. Zato je potrebno prilagajanje na podnebne spremembe razumeti kot sredstvo za preprečitev dodatnih negativnih učinkov na delovne ljudi. Ker investiranje v nizkoogljično energijo pripelje tudi do večjega števila delovnih mest na vseh stopnjah izobrazbe kot enako obsežno investiranje v fosilna goriva[iv] in ker imajo takšna zelena delovna mesta boljše pogoje za napredovanje napram fosilnogorivskim[v], je plan prilagajanja še toliko bolj smiseln. Zaradi zmanjšanega števila brezposelnih bi se ob tem povišale plače tudi vsem zaposlenim[vi]. Ob tem naj se v izogib mizernim pogojem dela izvaja temeljit nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, omogoči naj se neodtujljivo pravico do organiziranja ter vsaka državna investicija in spodbuda tega ukrepa naj se pogojujeta z zagotavljanjem pravične in dostojne plače.

Ministrstvo za infrastrukturo v gradivu za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije opredeli več scenarijev razvoja slovenske energetike. Čeprav so scenariji velik korak naprej glede na nesprejemljiv referenčni scenarij (t.i. »business-as-usual«), so predlagani scenariji:

–       nepravični: gradivo ne identificira potrebe po t. i. pravični tranziciji za delavce in skupnosti, ki bi bile tekom prehoda v nizkoogljično družbo neposredno in posredno prizadete. To je izhajajoč iz zavezanosti osnovni pravičnosti in solidarnosti, zavedanja, da ti delavci razsvetljujejo naše domove in poganjajo stroje našega gospodarstva, in razumevanja položaja, v katerem se niso znašli po svoji lastni krivdi, nesprejemljivo.

–       gospodarsko premalo ambiciozni: čeprav gradivo omeni in na kratko opiše področje t. i. zelenih delovnih mest, se iz napisanega dozdeva, da se Ministrstvo ne zaveda potenciala zelene ekonomije ter nima namena proaktivno in konkretno pristopiti k temu področju.

–       podnebno nezadostni: Evropska unija se je v želji po omejitvi rasti temperature za ne več kot 2°C glede na predindustrijsko dobo zavezala k doseganju cilja zniževanja toplogrednih plinov za 80-95 % do leta 2050 glede na leto 1990[vii]. Le eden od enajstih predlaganih scenarijev komaj preseže 80% znižanje toplogrednih plinov, preostali pa se gibljejo okoli 70% znižanja toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 1990.

–       neskladni z evropskimi zavezami: kot smo že omenili pri prejšnji točki, bi deset od enajstih scenarijev kršilo evropsko zavezo po doseganju cilja zniževanja toplogrednih plinov za 80-95 % do leta 2050 glede na leto 1990, eden pa bi jo komaj ujel.

Tako v študentskem društvu Iskra, Glosi – Sindikatu kulture in narave Slovenije, Društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Sindikatu prekarcev predlagamo, da naj prihajajoči Energetski koncept Slovenije vsebuje:

–       obvezo po pripravi celovitega plana pravičnega prehoda za vse neposredno in posredno prizadete delavce in skupnosti. Takšen plan naj se pripravi najkasneje do leta 2023. Plan naj med drugim obsega prihodkovno kompenzacijo v višini pretekle plače za obdobje sedmih let (trajanje univerzitetnega študija), v celoti plačano izobraževanje po svobodni izbiri, preferenčno obravnavo pri iskanju zaposlitve, dodatno namensko pomoč za ženske, manj izobražene in invalide, finančne in nefinančne spodbude prizadetim posameznikom, finančne in nefinančne spodbude lokalnim organizacijam, društvom in podjetjem ter vzpostavitev smiselnih državnih podjetij, ki bi izvajale določene projekte in prispevale k nadaljnjemu razvoju regije. Večinska upokojitev fosilnogorivskih delavcev in delavcev v pomožnih industrijah tekom nizkoogljične tranzicije (po študiji za Združene države Amerike kar 83%[viii]) bo pomembno znižala ceno plana. Cena podobnega, a malo manj celovitega plana prestrukturiranja bi Združene države Amerike stala 600 milijonov $ na leto [ix], kar predstavlja okoli 0,00018% letnega federalnega proračuna[x].

–       obvezo po pripravi celovitega in konkretnega plana za usmeritev in razširitev slovenskega gospodarstva na področje zelene ekonomije. Takšen plan naj se pripravi najkasneje do leta 2023. Plan naj obsega monetarne, fiskalne, pravne in druge mehanizme za pospeševanje raziskovanja, grajenja in postavljanja nizkoogljičnih energetskih virov, novih praks učinkovite rabe energije, okolju prijaznih industrijskih postopkov, materialov in naprav, nizkoogljičnih stavb in druge infrastrukture, biomase in lesnih izdelkov, trajnostnega transporta in podobno. Kot smo omenili že na začetku, investiranje v zeleno ekonomijo pripelje do večjega števila delovnih mest na vseh stopnjah izobrazbe kot enako obsežno investiranje v fosilna goriva, zelena delovna mesta pa imajo napram fosilnogorivskim boljše pogoje za napredovanje. Predstavljajo tudi ključno zaposlitveno možnost za s strani prehoda v nizkoogljično družbo prizadete delavce (zgoraj omenjeni plan pravičnega prehoda jim to tranzicijo zelo olajša). Ob tem naj se v izogib mizernim pogojem dela izvaja temeljit nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, omogoči naj se neodtujljivo pravico do organiziranja ter vsaka državna investicija in spodbuda tega ukrepa naj se pogojujeta z zagotavljanjem pravične in dostojne plače.

– prilagojene scenarije, ki bodo v skladu z evropsko zavezo in željo po preprečitvi najhujših posledic podnebnih sprememb (80-95% znižanje toplogrednih plinov do leta 2050 glede na 1990). Podpisniki tega odziva se pri izbiri enega od teh spremenjenih scenarijev (ali kakšni srednji poti) zavezujemo znanstvenim dognanjem, ekonomski upravičenosti, realni izvedljivosti in upoštevanju utemeljenih pomislekov širše civilne družbe.

Kontakt

Izidor Ostan Ožbolt, študentsko društvo Iskra, 040 735 966, izidorostanozbolt@gmail.com

 


[i] Republika Slovenija Ministrtvo za infrastrukturo: Vabilo k razpravi o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije. (7.6.2017). Pridobljeno s: http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8757/

[ii] Watkiss, P. (2015). The Cost of Climate Change in Europe. V K. W. Steininger et al. (ur.), Economic Evaluation of Climate Change Impacts (9-29). Švica: Springer International Publishing

[iii] Feyen, L. in Watkiss, P. (2011). Tehnical Policy Briefing Note 3. The Impacts and Economic Costs of River Floods in Europe, and the Costs and Benefits of Adaptation. Results from the EC RTD ClimateCost Project. V P. Watkiss (ur.), The ClimateCost Project. Final Report. Švedska: the Stockholm Environment Institute.; Kajfež-Bogataj, L. et al. (2014). Podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo: Končno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.; Kovats, S. Et al. (2011) Tehnical Policy Briefing Note 5: The Impacts and Economic Costs on Health in Europe and the Costs and Benefits of Adaptation, Results of the EC RTD ClimateCost Project. V P. Watkiss (ur.). The ClimateCost Project. Final Report. Volume 1: Europe. Švedska: the Stockholm Environment Institute.

[iv] Kammen, D.M. et al. (2004). Putting renewables to work: How many jobs can the clean energy industry generate? Berkeley: Energy Resources Group, Goldman School of Public Policy, University of California; UNIDO in GGGI. (2015). GLOBAL GREEN GROWTH: Clean Energy Industrial Investments and Expanding Job Opportunities. Dunaj in Seul: UNIDO in GGGI.; Pollin, R. et al. (2009). GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy Policies Can Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States. Ahmerst: PERI, NRDC in Green for All; Greenpeace in EREC. (2010). Energy [R]evolution, a sustainable world energy outlook. Amsterdam: Greenpeace International in EREC

[v] Pollin, R. et al. (2009)., GREEN PROSPERITY: How Clean-Energy Policies Can Fight Poverty and Raise Living Standards in the United States. Ahmerst: PERI, NRDC in Green for All.

[vi] Bartik, T. (2001). Jobs for the Poor: Can Labor Demand Policies Help? New York: Russell Sage Foundation.

[vii] European Commission: Climate Action: Energy. (b.d.) Pridobljeno s: https://ec.europa.eu/clima/policies/international/paris_protocol/energy_en

[viii] Pollin, R in Callaci, R. (2016). The Economics of Just Transition: A Framework for Supporting Fossil Fuel-Dependent Workers and Communities in the United States. Amherst: Political Economy Research Institute.

[ix] Pollin, R in Callaci, R. (2016). The Economics of Just Transition: A Framework for Supporting Fossil Fuel-Dependent Workers and Communities in the United States. Amherst: Political Economy Research Institute.

[x] https://en.m.wikipedia.org/wiki/2016_United_States_federal_budget