Odziv na ponovno uvajanje glavarin

Pred dobrim mesecem dni so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport presenetili z objavo predloga sprememb in dopolnitev Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Pripravili in objavili so ga brez vednosti delovne skupine za pripravo Zakona o visokem šolstvu, v nasprotju z dogovorom znotraj te skupine in brez vedenja vseh ključnih deležnikov. Presenečenja so se skrivala tudi na drugih mestih. Javni razpravi so namenili le dva dneva, kar seveda ni bilo dovolj, da bi ključni akterji (ti o spremembah predhodno niso bili obveščeni) dodali svoja mnenja, komentarje in odzive. Še večje presenečenje pa se je skrivalo v sami vsebini uredbe, ki med drugim prinaša znano rešitev in model financiranja. Gre za glavarine, ki so se v preteklosti že izkazale kot izredno neuspešen in – za študente ter kakovost študija – škodljiv model ter so bile na podlagi tega leta 2011 tudi ukinjene.

Glavarinski sistem financiranja univerzam deli denar po številu vpisanih in uspešnih študentov (to je tistih, ki naredijo vse izpite, napredujejo v letnikih in diplomirajo), tokrat pa je dodana še ena sprememba. Uredba predvideva, da bi bili študentje prvega letnika po količini financiranja vredni več kot diplomanti. Slabosti takšnega sistema so bile v preteklosti že jasno vidne, zato ne razumemo, ali se za spremembami skrivajo interesi določenih posameznikov, preprosto neznanje ali skomercializirana vizija univerzitetnega izobraževanja ministrice, ki ji je, kot smo že večkrat opozorili, nujno nasprotovati. Glavarinski sistem jasno vodi v nižanje kakovosti študija in njegovo komercializacijo, nižanje kakovosti dela, v plačljive oblike izobraževanja oziroma šolnine in varčevanje na drugih postavkah.

Ko je določena fakulteta odvisna od števila študentov bo – logično – želela imeti čim večje število študentov. V ta namen bo višala število vpisnih mest, obenem pa nižala kriterije in stopnje zahtevnosti, da si zagotovi uspešno napredovanje študentov in s tem visoko število študentov tudi v zaključnih letnikih študija. Nekatere fakultete in programi, na katere je vpis že nekaj let visok in stalen, s takšnim sistemom ne bodo imele preveč problemov. Še več, fakultete, ki po letu 2011, ko so padle glavarine, števila vpisanih študentov (ki je bilo zaradi modela financiranja prenapihnjeno) niso zmanjševale, bodo sedaj ponovno profitirale največ. Druge fakultete in programi, na katere je vpis na letni ravni nižji, pa bodo ob vnovični uvedbi glavarinskega modela (ponovno) močno trpele. Nujno je poudariti, da nižji vpis oziroma nižje število letno vpisanih študentov še ne pomeni, da je določena smer oziroma fakulteta in znanje, ki ga nudita, kaj manj družbeno pomembna ali aktualna. Te fakultete in smeri bodo ob uvedbi glavarinskega sistema nujno podvržene iskanju sredstev drugje, kar lahko vodi v prilagajanje smeri podjetjem in trgu in s tem razvrednotenje znanja, vodi lahko v plačljive oblike študija, nižanje sredstev za druge namene, kot so na primer plače zaposlenim in višanje cen izpitov ter drugih prispevkov. Na koncu bodo trpeli zaposleni in sami študentje, njihove družine, ki pri oblikovanju takšnih ukrepov nimajo besede, bodo ‘’plačali’’ največ.

V vseh primerih pa bodo fakultete nujno podvržene komercializaciji programov, ne glede na večji ali manjši vpis. Določeni programi in fakultete bodo odvisne od števila študentov, zato bodo – brez dvoma – morale skrbeti za privlačnost svojih predmetov. To pomeni, da bodo predmete prilagajale, spreminjale in ukinjale na podlagi tega, kar je študentom všeč, kar jim gre in kaj jim povzroča težave. Zakaj bi od svojih študentov zahteval temeljna znanja, ki se komu morda zdijo nepotrebna, ko pa je tvoje funkcioniranje odvisno od tega, da ostanejo študentje na tvoji fakulteti oziroma smeri ter da to smer tudi dokončajo. Avtonomnost izobraževalnega procesa, ki je že dolgo in dovolj načeta, bo načeta le še bolj ali pa bodo akademski delavci v vsej svoji avtonomnosti prisiljeni znanje na svojem področju prilagajati povpraševanju na ‘’trgu študentov’’. Kmalu ne bo več ničesar, kar bi lahko načenjali.

Odziv na ostale spremembe, ki jih prinašajo spremembe in dopolnitve uredbe objavimo v naslednjih dneh, saj se še vedno povezujemo z ostalimi akterji in trudimo pridobiti realne informacije in podatke, ki jih ministrstvo ljubosumno skriva.

 

Študentska Iskra

18. 5. 2016