ODZIV NA PREDLOG ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE

V javni obravnavi je trenutno predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Gre za krovni energetsko-podnebni strateški dokument, ki določa nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. V juniju smo se v študentskem društvu Iskra skupaj s Sindikatom prekarcev, Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo ter Sindikatom Glosa že odzvali na gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije. V takratnem odzivu smo v dokumentu predlagane scenarije prepoznali kot nepravične do delavcev, gospodarsko premalo ambiciozne in podnebno nezadostne. Trenutni predlog sicer naredi korak naprej glede na junijski dokument, a ostaja ujet v ozko profitno-tržno logiko in prevlado privatne lastnine ter je še zmeraj nedostojen in nezadosten na področju zelenega in krožnega gospodarstva, nepravičen do delavcev/k, družin in lokalnih skupnosti, podnebno nezadosten in nenazadnje neprizanesljiv do narave.

Predlog EKS je izredno pomemben strateški dokument, saj kroji našo prihodnost na področju energetike. Ta ni zgolj neko partikularno in neodvisno področje, temveč predstavlja enega ključnih temeljev naše družbe in ima velik vpliv na vse družbene podsisteme. Tako bi morali Energetskemu konceptu Slovenije nameniti celovit pogled ter ga ne obravnavati zgolj skozi ozko profitno in energetsko-tehnicistično perspektivo. Potrebno ga je misliti preko politično-ekonomskih, delavskih, skupnostnih, pravičniških, podnebnih, naravnih in drugih vidikov. Preko apliciranja teh vidikov ugotovimo, da je trenutni predlog Energetskega koncepta Slovenije nesprejemljiv vsaj z vidika petih argumentov:

je miselno ujet v profitno-tržno logiko in prevlado privatne lastnine: dokument se pri spodbudah in podpori razvoju ter širjenju nizkoogljičnih tehnologij zanaša zgolj na obstoječe slovenske in evropske energetske politike. Tak pristop je neprimeren za hitro, ekonomsko učinkovito in delavcem/kam prijazno širjenje nizkoogljičnih virov energije in tehnologij, saj pomeni zgolj pomožno (subsidiarno) vlogo države, širjenje privatnih profitno usmerjenih energetskih objektov, pogosto regresivnost ukrepov, pretakanje javnega denarja preko finančnih spodbud v zasebne žepe ter nenazadnje ohranjanje sržov problema, ki zavirata delavcem/kam prijazen in pravočasen prehod v nizkoogljično družbo – profitne logike in obstoja trga.

je nezadosten, nedostojen in nepravičen na področju zelenega in krožnega gospodarstva:  predlog EKS sicer vsaj nominalno prepozna potenciale prehoda v nizkoogljično družbo, a povsem zanemari socialne vidike prehoda. Tako niti na deklarativni ravni ne poudari nujnosti, da naj bodo nova zelena delovna mesta kvalitetna, pravična in dostojna.

je nepravičen do delavcev/k, družin in lokalnih skupnosti: s prehodom v nizkoogljično družbo bo izgubljeno določeno število delovnih mest. To ima lahko brez plana pravične tranzicije (ang. just transition) uničujoče posledice za delavce/ke, njihove družine in lokalne skupnosti, živeče ob fosilnogorivskih obratih. Pravični prehod je izhajajoč iz zavezanosti osnovni pravičnosti in solidarnosti ter razumevanju položaja, v katerem se delavci/ke v energetiki niso znašli po svoji lastni krivdi, nujen.

je podnebno nezadosten: opuščanja fosilnih goriv se loteva smešno pozno. Predlog EKS do leta 2030 predvideva zgolj vzpostavljanje osnov in pogojev za prehod v nizkoogljično družbo. S tem pomembne spremembe na področju nizkoogljičnih tehnologij, s katerimi bi morali pričeti danes, preloži v prihodnost. Do leta 2050 pa predvideva nezadostno znižanje toplogrednih plinov za okoli 70 % glede na leto 1990.

in nenazadnje neprizanesljiv do narave: dokument naravnih ovir, kot so visoka biodiverziteta, ogrožene vrste in endimitske vrste, ne vrednoti kot pomembne dejavnike, ki bi lahko postavili pod vprašaj ali preprečili gradnjo energetskih objektov. V naravi vidi zgolj nepotrebno oviro pri umestitvi objektov v prostor, v njej ne prepozna vrednosti na sebi ter ne pokaže razumevanja, da je ohranjena narava med drugim ključen ponor ogljikovega dioksida in eno najboljših zagotovil za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb.

Zato v študentskem društvu Iskra skupaj z ostalimi podpisniki predlagamo, da naj prihajajoči Energetski koncept Slovenije vključuje:

1) spodbude za širjenje skupnostne lastnine in pogled onkraj profitno-tržne logike: za hitrejše, ekonomsko učinkovito in delavcem/kam ter skupnostim prijazno širjenje nizkoogljičnih virov energije in tehnologij je nujen pogled onkraj diktature profita in tržne logike. Država naj zato prevzame proaktivno razvojno, produkcijsko in širitveno vlogo, začne povezovati energetske družbe, postopno dodatno omejevati konkurenčno tekmo do dna, spodbujati skupnostno lastnino ter vzpostavljati dolgoročno in plansko usmerjen energetski sistem, voden na demokratičen način s strani delavcev/k, strokovnjakov/inj, skupnosti in zainteresirane javnosti.

2) konkretne socialne usmeritve na področju zelenega in krožnega gospodarstva: v dokumentu naj se poudari nujnost kvalitetnih, dostojno plačanih delovnih mest, z urejenim delovnim časom in plačanimi nadurami, skladnih z Zakonom o delovnih razmerjih in panožnimi kolektivnimi pogodbami. Ob tem bi moral dokument podati zavezo, da bo Inšpektorat RS za delo na področju zelenega gospodarstva izvajal poostren nadzor nad (ne)spoštovanjem delovno-pravne zakonodaje ter da je eden glavnih ciljev države na področju zelenega gospodarstva čim večji delež zaposlitev za nedoločen čas.

3) zavezo po pripravi celovitega plana pravičnega prehoda za vse delavce/ke, družine in skupnosti, ki bodo prizadete s strani prehoda v nizkoogljično družbo: plan naj med drugim preko financiranja prekvalifikacij, samozaposlitev in prezaposlitev, drugih (ne)finančnih spodbud prizadetim posameznikom, lokalnim organizacijam, društvom in podjetjem ter vzpostavitve smiselnih družbenih podjetij, vodenih s strani skupnosti in delavcev/k, prizadetim delavcem/kam, njihovim družinam in skupnostim omogoči dostojen in pravičen prehod v nizkoogljično družbo. Takšen plan naj se pripravi najkasneje do leta 2023.

4) bolj ambiciozno časovnico opuščanja fosilnih goriv: Slovenija bi morala do leta 2050 doseči neto ničogljično družbo. Ob tem bi bilo smiselno, da bi začela zniževati izpuste toplogrednih plinov čim prej, saj bi bil tako proces lažji in bi na letnem nivoju obsegal manjše zniževanje toplogrednih plinov. Konkretna strategija naj bo znanstveno utemeljena, ekonomsko upravičena, tehnično izvedljiva, pravična ter pripravljena skupaj s sindikati, skupnostmi, strokovnjaki/njami in drugo zainteresirano javnostjo.

5) zavezo po dokumentu, ki bo določal lokacije, na katerih je gradnja energetskih objektov zaradi naravnih danosti nedovoljena: dokument naj bo pripravljen demokratično in znanstveno utemeljeno ter naj izpostavi pomen že obstoječih zavarovanih in varovanih območji ter območji redkih in ogroženih vrst.

Podpisniki javnega odziva:

– Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
– Sindikat kulture in narave Slovenije – GLOSA
– Sindikat Prekarcev
– Svobodni sindikat Slovenije
– Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
– Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper
– Kolektiv Pizda