Zveza Nato pogosto poudarja svojo naklonjenost miru in varnosti, s čimer med drugim legitimira t. i. »protiteroristično« delovanje. Pogled v njeno zgodovino pa nam pokaže, da s terorizmom samim očitno nima težav, saj ga je v sklopu operacije Gladio aktivno sponzorirala, ko je to služilo interesom zahodnega kapitala.
Med hladno vojno je kapitalistični zahod živel v stalnem strahu pred socialistično revolucijo, saj so bila delavska gibanja dejavna po celotni Evropi, zlasti pa v Turčiji in Italiji. Ti državi sta imeli posebno vlogo tudi zaradi skupnih meja s socialističnim blokom – Italija je mejila na Jugoslavijo, Turčija pa na Sovjetsko zvezo.
Mejna lega in revolucionarna vrenja so znotraj zveze Nato, ki je že od samega začetka služila zahodnemu kapitalu, povzročala mnogo skrbi. Leta 1952 so zato pričeli z operacijo Gladio, katere namen je bil preko podpore raznih antikomunističnih organizacij spodkopati socialistično gibanje.
V Turčiji so imele na vzhodu podporo med revnim podeželskim prebivalstvom socialistične gverile, ki so vstopale v odprto konfrontacijo z državo, v mestih pa sta bila prisotna organiziran proletariat in študentstvo. Pod okriljem zveze Nato in zahodnih obveščevalnih služb je nastala »protigverila«, sestavljena iz antikomunističnih terorističnih skupin, kot so Sivi volkovi, ki so zaznamovali obdobje političnega nasilja med letoma 1968 in 1980.
Te skupine so bile odgovorne za vrsto nasilnih izgredov in pokolov. Leta 1977 so na primer s podporo Cie med prvomajskim protestom ubili med 34 in 42 ljudi, storilci pa so bili po kratkem priporu kmalu oproščeni. Leta 1978 je bilo v Maraşu s strani Sivih volkov ubitih več kot 100 pripadnikov raznih levičarskih organizacij in drugih skupnosti, ki so bile naklonjene socialističnim idejam. Kasneje se je nasilje postopoma umirilo, a Sivi volkovi obstajajo še danes.
V Italiji je operacija Gladio potekala na podoben način. Pripadniki italijanske vojaške obveščevalne službe z generalom de Lorenzom na čelu so sponzorirali neofašistične oborožene skupine, kot je bila Novi red (Ordine Nuovo). Te so izvajale tako napade na levičarska gibanja kot tudi splošne teroristične napade. Primer tega je bil bombni napad na trgu Fontana v Milanu, v katerem je bilo ubitih 17 ljudi, ali pa bombni napad v Bologni, v katerem je bilo ubitih kar 85 ljudi. Pogosto so bili ti napadi operacije pod lažno zastavo (false flag), za katere so okrivili levičarska gibanja, da bi jim odvzeli kredibilnost.
Operacija Gladio je bila v Italiji neposredno povezana tudi s socialistično Jugoslavijo. Na italijansko-jugoslovanski meji je Nato vlagal v gradnjo kompleksne vojaške infrastrukture in sponzoriral provokatorje, ki so širili razdor med Jugoslaviji naklonjeno slovensko skupnostjo v Italiji. Vsak, ki je izrazil levičarski sentiment ali zgolj zagovarjal politike, kot je izobrazba v slovenskem jeziku, je postal žrtev izsiljevanja in hude omejitve družbene aktivnosti. V enem izmed nasilnih izgredov so pripadniki organizacije Novi red ubili tri karabinjere, za kar so okrivili lokalne Slovence. V medijih so širili tudi strah o neizbežnem napadu Jugoslavije, kar je še dodatno poslabšalo odnos do slovenske skupnosti.
To je zgolj nekaj primerov akcij operacije Gladio, ki je v imenu »zahodnih vrednot« zagrešila mnoga grozodejstva. Tudi danes nas zveza Nato vodi k pospešenemu oboroževanju in prelivanju krvi, glavna žrtev pa smo ali še bomo delovni ljudje. Članstvo v Natu pomeni, da tudi Slovenija take politike financira in je za njihove posledice sokriva.
Zato 9. julija ob 18.00 pridi na protest v Miklošičevem parku, na katerem bomo odločno rekli NE takim politikam morilske zveze Nato!