Plača direktorja ŠOU v Ljubljani


Višina plače direktorja ŠOU v Ljubljani Andreja Klasinca že leta buri duhove. Kljub temu, da gre za organizacijo, ki naj bi služila predvsem zastopanju interesov in pravic študentov, je njenemu direktorju Andreju Klasincu od leta 2013 pripadala plača v višini 5.250 evrov bruto, kar je primerljivo s plačami vladnih ministrov. Klasinc je višino svoje plače v prispevku Radia Študent leta 2021 branil, rekoč da je ŠOUL pač »velika firma«.

Sprememba Zakona o skupnosti študentov iz leta 2019 je plače zaposlenih na ŠOUL zamejila na dvakratnik povprečne bruto plače v Sloveniji – ta se je leta 2020 gibala med 1.750 in 2.000 evri bruto – kar pomeni, da nikakor ne bi smela presegati višine 4.000 evrov bruto. ŠOUL je sicer s 1. majem res znižal Klasinčevo plačo, vendar pa je ta izpad obenem nadomestil z dodatkom za delovno uspešnost.

Po poročilu Računskega sodišča je ŠOUL s Klasincem še pred sklenitvijo aneksa k pogodbi, s katerim se je njegova plača uskladila z zakonom, sklenil še drugi aneks, ki je direktorju določal pravico do izplačila dodatka v višini ene povprečne mesečne plače. Sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bil dodatek med januarjem in decembrom 2020 izplačan ravno v višini razlike med direktorjevo nekdanjo plačo in novo, z zakonom usklajeno plačo – skupno v vsoti 12.430 evrov – kar pomeni, da se kljub spremembi zakona direktorjeva plača ni spremenila in je ostala na višini 5.250 evrov bruto.

Po ugotovitvah Računskega sodišča zakon »omejitve ne določa le za osnovno plačo, ampak je omejitev določena za celokupno bruto plačo, zato je v okviru omejitve višine plače treba upoštevati tudi variabilni del plače (vezan na delovno uspešnost).« Izplačila dodatka za delovno uspešnost so bila torej nezakonita, saj so presegala omejitve plače zaposlenih na ŠOUL.

Direktorjeva pogodba o zaposlitvi je obenem vsebovala klavzulo, ki je predvidevala usklajevanje direktorjeve plače z inflacijo. Sodišče je ugotovilo, da bi tovrstno usklajevanje lahko vodilo v preseganje zakonskih omejitev, obenem pa je prilagajanje plače že zajeto v usklajevanju s povprečno plačo. Omenjena klavzula bi tako lahko vodila v dvojno zviševanje plače direktorja Klasinca.

Direktor Klasinc je tako študentom in študentkam UL odtujil več kot 12.000 evrov. Tega denarja mu ni treba vrniti, saj je za nezakonito stanje kriv delodajalec, torej sam ŠOUL. Sprašujemo pa se, ali lahko organizacijo, ki naj bi zastopala interese in pravice študentov, vodi posameznik, ki nezakonito bogati na račun prav teh istih študentov?

Deli članek
,