Podpora Mi smo ŠDL


Pred nekaj tedni je novo oblikovana civilna iniciativa Mi smo ŠDL, ki jo sestavljajo stanovalci Študentskega doma Ljubljana, predala svoje zahteve generalnemu direktorju Direktorata za visoko šolstvo na MIZŠS, Stojanu Sorčanu. Z zahtevami želijo opozoriti na nepravilnosti, ki se odvijajo pri delovanju Uprave ŠDL, ki bi jih lahko v splošnem povzeli kot naraščajoče uvajanje disciplinskih postopkov ter neutemeljenega nadzora nad stanovalci ŠDL. Omenjena skupina namreč zahteva večjo transparentnost nad upravljanjem z javnimi sredstvi, dvig kvalitete komunikacije med študenti in Upravo ter predvsem uvedbo in upoštevanje notranje demokracije ŠDL.

V zadnjem letu se je namreč pripetilo več nevšečnosti, ki so precej poslabšale razmere v zavodu ter povzročile skrb študentov nad samo kakovostjo bivanja v prihodnje. Začenši z nenadnim izseljevanjem študentov, v začetku letošnjega študijskega leta na podlagi spreminjanja interpretacije določenih pravil in zakonskih členov, ki niso bili podani v vednost študentov, se je Uprava poslužila še dodatnih načinov ukrepanja, proti katerim so stanovalci izrekli odločen ne.

Najprej se je kot problem prikazal Dom 4 v Rožni dolini, kjer biva večina tujih študentov na izmenjavi. Zaradi varnosti ostalih študentov so tja najeli varnostno službo Valina, katere strošek najema je porazdeljen na vse stanovalce bloka. Varnostniki preverjajo osebni dokument vsakega, ki vstopi v blok, ga identificirajo in samovoljno ukrepajo ob morebitnih zapletih. Kljub peticiji stanovalcev, s skoraj dvesto podpisi proti zasebnemu varovanju doma in nasprotovanju samovoljnega odločanja Uprave, se slednja do danes še ni odzvala na njihova opozorila. Demokratično izvoljenih predstavnikov blokov, kljub prizadevanju, ne upoštevajo in ne odgovarjajo njihovim predlogom za ureditev skupnostnega bivanja. V študentskih domovih v Mestnem logu so najprej postavili rešetke na okna, nato pa odstranili še kljuke na oknih, s čimer so jim fiksno onemogočili odpiranje. Istočasno so namontirali prezračevalni sistem, ki naj bi po besedah Uprave, opravil funkcijo odpiranja oken. Poleg tega so vsi predstavniki blokov pred dobrim mesecem prejeli obvestilo z navodili, kako ravnati v primeru prisotnosti oseb, ki kažejo znake (samo)razstrelitve. Poslan je bil celo poseben obrazec, ki navaja sumljiva vedenja in ugotavlja posedovanje eksplozivnih sredstev. Tako so stanovalci dolžni preverjati drug drugega ter sumničiti in iskati dokaze, da je s sostanovalcem vse v redu. Vzporednic s širjenjem predsodkov do pripradnikov islamske vere, najverjetneje ni potrebno posebej izpostavljati.

Med nedavnimi ukrepi je sledilo je zapiranje skupnih prostorov, z za lase privlečenim argumentom preprečevanja nesreč ali požarov v kuhinji, kar je izjemno redek pripetljaj v celotni zgodovini delovanja Študenstkega doma. V Domu 4 se skupne kuhinje sedaj zaklepajo ob enajsti uri zvečer in ostajajo zaprte do jutra. Odprta je zgolj ena skupna kuhinja, ki si jo mora v tem času po potrebi deliti okrog 300 študentov. V isti blok so uvedli tudi dežurno službo, ki opravlja delo namesto predhodno dežurnih študentov, ki prebivajo v dotičnem bloku. S tem precej diskriminira pozicijo “štirkarjev” napram stanovalcev drugih blokov, saj so bila vendar dežurstva vedno plačana in so tako marsikateremu študentu omogočila lažje plačevanje mesečnih stroškov bivanja v domu in študija. Dolgoročni načrt Uprave po poročanju stanovalcev predvideva uvedbo varnostne službe še v ostale domove, poleg tega napovedujejo tudi uvedbo kartičnega sistema in varnostnih kamer, ki bi lahko ves čas spremljale dogajanje v bloku, vstop in izstop vsakega posameznega študenta, njegovo morebitno uporabo skupnega prostora, vstop v kuhinjo, itd.

Stanovalce, ki se jim to zdi nesprejemljivo, zelo podpiramo pri njihovem organiziranju in skupaj z njimi zahtevamo, da Uprava preneha s tovrstnim izvajanjem nadzorovanja bivanja v javnem zavodu. Ostro nasprotujemo argumentom o večji varnosti stanovalcev, ki zagovarjajo izključno pozicijo ustrahovanja in manipulacije, saj v celotni zgodovini obstoja ŠDL, ni zabeleženih tovrstnih usodnih nesreč ali izgredov. Poostren nadzor zato razumemo kot regresivno obliko discipliniranja študentov, kratenje pravic in svobode gibanja, kot očiten izkaz neupoštevanja in nespoštovanja stanovalcev. Večina stanovalcev biva v študentskem domu zato, ker si ne morejo privoščiti najema zasebnega stanovanja. Zato izberejo življenje v javnem zavodu, kar mnogim predstavlja edino možnost študija v univerzitetnih središčih. Višanje stroškov predstavlja omejevanje, vezavo dostopnosti študija s finančno preskrbljenostjo. Študentke in študenti morajo biti slišani ter demokratično upoštevani kot enakovredni člani. Ostro nasprotujemo zbujanju strahu in širitivi zarotniških pogledov na aktualno družbeno dogajanje, kar se je zgodilo z uvedbo obrazcev za preverjanje prisotnosti eksplozivnih sredstev ter neutemeljena namigovanja na možnost napadov s strani skrajnežev.

Naše samoorganiziranje je edini možni boj proti institucionalnem izvajanju škodljivih ter razdiralnih politik, ki jih študentje čutimo v vsakodnevnem delovanju. Navsezadnje smo ravno študentke in študenti tisti, ki bivamo v domovih in posledice nemudoma čutimo na lastni koži, zato smo popolnoma upravičeni do zavzemanja pozicije o delovanju Uprave ŠDL, do oblikovanja skupnih pravil bivanja, upoštevanja našega prizadevanja za dostojno življenje, ki tudi v prihodnje omogoča razvoj skupnosti ter odpira svoja vrata raznolikim načinom delovanja in soustvarjanja. Upravičeni smo do dostojnih pogojev bivanja. Borimo se zase in za prihodnost naših zanamcev, ki potrebujejo svoj prostor v javnem študentskem domu, in nikakor ne v neutemeljeno nadzorovanem zaporu z omejeno možnostjo gibanja!

 

Deli članek
,