Ključna vloga, ki jo mora začeti opravljati ŠOU, je postati močen politični zastopnik študentk in študentov ter širše, mladih v negotovem materialnem položaju. Preko organiziranja mladih v politični subjekt na eni strani in pritiskov na državo na drugi strani mora začeti delovati v smeri izboljševanja materialnih pogojev za življenje, študij in delo. Pri tem je treba imeti pred očmi, da študentje ne bomo večno študentje, ampak bomo nekoč delali, še kasneje pa bomo upokojenci. Zato mora biti politika ŠOU usmerjena v izboljševanje položaja prebivalstva kot celote in mora biti solidarna z vsemi deli ljudstva, ki se mora, se bo moralo ali se je moralo preživljati z delom. Skozi ŠOU bomo zagovarjali politične opredelitve, ki jih lahko preberete v nadaljevanju.

Področje dela in zaposlovanja

Danes najbolj pereča problematika mladih je zagotovo problematika brezposelnosti in zaposlovanja. Tej je potrebno posvetiti še posebej veliko pozornosti iz treh razlogov. Prvič, zaradi množične in še naraščajoče brezposelnosti med mladimi v Sloveniji in drugod po svetu.  Drugič, ker večina mladih osnovnih delavskih pravic, ki jih pri redno zaposlenih ščitijo sindikati, že v osnovi nima. Nazadnje zato, ker so vse najpogostejše »rešitve«, ki jih ponujajo država, EU in druge institucije, ponavadi neustrezne in celo škodljive. To zadnje je še posebej pomenljivo, saj tako sistemske kot individualne ukrepe, ki naj bi izboljševali položaj mladih, ponavadi predlagajo ali celo zahtevajo delodajalci, s katerimi pa si mladi praviloma ne delimo skupnih interesov – delodajalci si želijo cenejše delovne sile, kar za zaposlene pomeni slabše pogoje dela.

Ključno na tem področju bo izvajati pritisk na državo in delodajalce v smeri izboljšanja zakonodaje in pogojev v prid dela. Pomembno bo izobraževati mlade o pomembnosti delavskih pravic in ta diskurz spet vzpostaviti v medijskem prostoru. Jasno bo treba zavračati različne oblike škodljive ideologije, ki odgovornost za reševanje sistemske brezposelnosti prelaga na pleča posameznikov, namesto da bi jo sistemsko tudi reševala.

Navajamo nekatere izmed ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu delovne sile:

• Vzpostavitev programov, ki bi mlade izobraževali o delavskih pravicah,
• Zmanjšanje segmentiranosti trga delovne sile v smeri izboljšanja pravic najbolj fleksibilnih delavcev v smeri pravic redno zaposlenih,
• Prepoved prisilnega zaposlovanja preko S. P.-jev,
• Kolektivne pogodbe za prekerno zaposlene,
• Ukinitev študentskih servisov oziroma vseh oblik zasebnega posredovanja dela,
• Kvote delodajalcem za obvezno zaposlovanje mladih glede na velikost podjetja,
• Odpiranje delovnih mest z velikimi javnimi investicijami v javna podjetja in javno infrastrukturo,
• Spodbujanje ustanavljanja zadrug in izobraževanja o delavskem zadružništvu.
• Vzpostavitev mehanizmov pomoči študentom pri izterjatvi neplačanega študentskega dela.

Področje visokega šolstva

Kriza visokega šolstva ni bila povzročena znotraj tega področja, ampak je vanj prišla od zunaj. Zato je nemogoče misliti ureditev visokega šolstva ločeno od ostale družbe. Vprašanje se torej glasi, kako prestrukturirati gospodarstvo in družbeni sistem tako, da bosta v čim večji meri služila blaginji in emancipaciji delavskega razreda. Ena pomembnejših nalog takega gospodarstva bi bila tudi financiranje univerze, ki bi skrbela za celovit razvoj znanosti, tehnološki razvoj družbe, reševanje družbenih, infrastrukturnih, okoljskih in drugih problemov v dobro delavstva. Taka univerza je seveda lahko samo javna, vsem dostopen študij pa samo brezplačen. Univerzi morata biti omogočena tudi visoka stopnja znanstvene avtonomije in materialni pogoji, da lahko razvija znanost, ki je družbi v korist. Gospodarstvo trenutno žal še zdaleč ni tako, je pa visoko šolstvo pri nas v primerjavi z mnogimi drugimi državami še precej močno v funkciji javnega interesa. Zato se je potrebno boriti za ohranitev javne univerze in nasprotovati njeni komercializaciji. Nasprotovati šolninam. Zahtevati prekinitev javnega financiranja zasebnih visokošolskih zavodov oziroma njihovo ukinitev. Predlagamo nekatere ukrepe na področju slovenskega visokega šolstva:

• Nemudni dvig državnega financiranja javnih univerz,
• Odpravitev plačljivih oblik študija in ponovna uvedba zaporednega in vzporednega študija v prakso z njegovim dejanskim razpisom,
• Razveljavitev Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF),
• Ureditev materialnih razmer, statusa in delovnih obremenitev vseh zaposlenih:
  • Takojšnja zaposlitev zunanjih sodelavcev (čistilno in varnostno osebje na mnogih fakultetah …) na univerzi namesto zunanjih podjetij,
  • Takojšnja varna zaposlitev prekernih delavcev (mnogi nepedagoški delavci, asistenti, lektorji),
  • Zaposlitev zadostnega števila profesorjev za kakovostno delo,
• Kritično ovrednotenje bolonjske reforme,
• Demokratizacija odločevalskih procesov na univerzi,
• Javno financiranje doktorskega študija

Socialna država

Ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih življenjskih razmer celotne družbe, ne glede na gmotni status, ima socialna država. Ta omogoča vsem čim bolj enak dostop do izobrazbe, zdravljenja, varstva v primeru nezmožnosti opravljanja dela in redne prihodke v starosti, s pomočjo inštituta porodniškega dopusta blaži razlike med spoloma v možnosti za zaposlovanje ipd. Temelji na medčloveški solidarnosti, saj se prihodki od tistih, ki imajo več, preko davčnega sistema in univerzalno dostopnih storitev prerazporejajo v korist celotne družbe. Sistem socialne države je v Sloveniji še eden izmed redkih mehanizmov, ki prispevajo h kakovosti življenja in ohranjajo eno najmanj razslojenih družb. Pomislimo le, kolikšen delež prebivalstva bi si sploh lahko privoščil zahtevnejši kirurški poseg, če ne bi bilo javnega zdravstva.

Pomembna naloga progresivnega študentskega in mladinskega organiziranja je tudi obramba socialnega sistema. Zato mora ŠOU zagovarjati ohranitev in večje financiranja javnega zdravstvenega, šolskega in pokojninskega sistema. Nasprotovati je potrebno škodljivim varčevalnim politikam. Postaviti se moramo proti privatizaciji, katere posledica so vse manjši proračunski dohodki in s tem krčenje socialnih storitev. Zahtevati moramo uvedbo progresivne obdavčitve, torej take, kjer se bogatejše bolj obdavči kot revnejše. Braniti je treba mehanizme, ki delujejo v smeri zmanjševanja razlik med spoloma, kot npr. porodniški dopust, in zahtevati več sistemskih rešitev na tem področju.