Poziv k spremembam Zakona o skupnosti študentov – Novela ZSkuS

Obsežnejša razlaga predlogov sprememb in sama novela se nahajajo tukaj:

2016_03_23 – Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov

 


V rojstnih letih Slovenije je bila ena od želja državljanov tudi vključevanje mladih v civilno družbo. Ustanovitev študentskih organizacij je spremljala predpostavka, da bomo študentje skrbno in vestno upravljali z našo organizacijo, zato so študentske organizacije dobile veliko mero avtonomnosti. Študentske organizacije naj bi skrbele za izboljšanje socialnega položaja mladih, prosti čas študentov pa obogatile s kvalitetnimi obštudijskimi dejavnostmi. Žal se je prvotno poslanstvo študentskih organizacij tekom let v večji meri izrodilo.

Velika avtonomija študentskih organizacij brez ustreznega nadzora lahko vodi do pridobivanja premoženjske koristi s strani javnosti znanih posameznikov. V študentskem društvu Iskra želimo urediti problematiko. Rešitev je mogoča zgolj s spremembo temeljnega normativnega okvira študentskih organizacij, Zakona o skupnosti študentov (ZSkuS). Omenjeni zakon ostaja nespremenjen že od uveljavitve leta 1994. Po našem mnenju je trenutna ureditev zelo problematična, saj trenutna zakonska določila ne opredeljujejo dovolj jasno najosnovnejših pravnih in institucionalnih pravil študentskega organiziranja. Rezultat je študentski divji zahod, na katerem z milijoni evrov javnih sredstev upravlja peščica ljudi na zelo vprašljiv, večkrat tudi nelegalen način.

Korupcijski škandali, volilne prevare in nenamenska poraba sredstev pesti domala vse študentske organizacije že vse od ustanovitve. V slovenski javnosti so odmevali primeri ponujanja podkupnin študentskim funkcionarjem, fiktivnih svetovalnih pogodb za nakupe kopališč in privatizacij zavodov. Najnovejša velika afera se je skuhala na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani pri nakupu in obnovi zemljišč na Pivovarniški ulici 6. ŠOU je namreč zemljišče za novonastali kampus preplačala za 850.000 €. Z investicijo študentski funkcionarji tudi špekulirajo, saj se bo v bližnji prihodnosti čez kupljeno zemljišče gradila železniška proga Tivolski lok. S to potezo želijo prekanalizirati predvidene odškodnine za odkup zemljišč v svoj proračun.

Tovrstna dejanja ostajajo v večji meri nesankcionirana, saj imajo študentske organizacije zgolj zelo pomanjkljiv in neprofesionalen notranji nadzor, ki ga imenujejo študentje sami. Določila Statuta ŠOU v Ljubljani, po katerem bi moral direktor vsako leto imenovati revizorja, sedanji direktor Andrej Klasinc denimo ignorira, a zaradi politično nastavljenih nadzornih študentskih organov za svojo malomarnost še ni odgovarjal.

V Študentski Iskri zato apeliramo na poslance in poslanke v Državnem zboru, da spremenijo Zakon o skupnosti študentov in definirajo vsaj osnovne pravne okvire študentskega organiziranja, ki bi lahko preprečili nadaljne malverzacije študentskih funkcionarjev in odtekanje študentskih milijonov v zasebne žepe ter nad akterji uvedle nujno potreben zunanji nadzor. Zgolj tovrstne spremembe namreč lahko ohranijo avtonomijo študentskega organiziranja.