Pred kratkim je v javnost prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani. Spremembe, ki jih uvaja, so tako problematične, da je o njih potrebno obširneje spregovoriti. Pozornemu opazovalcu sprememb visokega šolstva osnutek statuta najverjetneje ne more predstavljati presenečenja, saj je v skladu s trendi privatizacije in komercializacije javnih storitev širom po svetu. Natančno namreč posnema preoblikovanje univerze po značilnem neoliberalnem modelu in se v veliki meri naslanja na predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki smo ga aprila lani na dvatisočglavem protestu zavrnili tako študentke in študentje, kot tudi akademska skupnost in sindikati.

Kaj je na osnutku statuta spornega? Najprej že sam postopek, s katerim je bil podan v javno razpravo. Rektor Ivan Svetlik je osnutek napisal v “ožjem krogu sodelavcev” in ga poslal v javno razpravo mimo Statutarne komisije in Senata UL, s čimer je bil kršen obstoječi statut. Čemu tako konspirativno delovanje lahko zaenkrat zgolj ugibamo, a sodeč po nekaterih novostih, ki jih statut prinaša, centralizacija moči na Univerzi v rokah rektorja in upravnega odbora piscem dokumenta ni tuja praksa.

Vsebinske spremembe so drastične. Pospešeno namreč uvajajo komercializacijo študija in možnost zaračunavanja šolnin, slednje je razvidno iz enega od predlaganih členov, ki dovoljuje izenačitev obsega izrednega študija z rednim.Izredni študij se iz študija ob delu, ki ga je temu primerno potrebno izvajati v popoldanskih urah in ob vikendih, spreminja v plačljiv redni študij. Člen tudi dovoljuje skupno izvajanje izrednega in rednega študija, kar do sedaj ni bilo dovoljeno. Študent, ki ne bi dosegel vpisnega standarda za določeno študijsko smer, bi se tako kljub temu lahko nanjo vpisal, če bi plačal šolnino. S tem se močno poveča prepad neenakih možnosti med študenti, ki si šolnine lahko privoščijo, in vedno številnčnejšimi socialno ogroženimi študenti, ki tega ne morejo. Poleg tega takšna ureditev močno niža kvaliteto študija, saj študenti, ki bodo plačevali šolnine, ne bodo nujno dosegali vpisnega standarda. Ker bi šolnine predstavljale obsežen alternativen vir financiranja univerze, pa je zelo verjetno, da se bodo za študente, ki jih plačujejo, močno znižali kriteriji za napredovanje, saj bo univerzi v interesu, da jih kar največ obdrži, ne glede na njihovo znanje in sposobnosti. Uvedbo plačljivega rednega študija smo kritizirali že pri zgoraj omenjenem predlogu ZViS. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da je predlog ZViS vključeval omejitev plačljivega študija (do 30 % vpisanih na brezplačnem rednem študiju); osnutek statuta je v tem pogledu še radikalnejši, saj ne predvideva nikakršnih omejitev navzgor.

Komercializacija se ne kaže le v uvajanju šolnin. Zadeva tudi samo preureditev študijskih programov in smeri ter študijskega procesa. Dviguje prag števila vpisanih študentov, pod katerim se določen predmet izvaja namesto v obliki predavanj v obliki konzultacij, s pet na deset študentov. To bo močno poslabšalo kvaliteto študijskih smeri, na katere se vpiše le majhno število študentov, in tako kvaliteto večine manjših fakultet, na katerih je majhen vpis pravilo. Močno bo tudi zmanjšalo izbirnost, predvsem na drugi stopnji, kjer bomo namesto specializacije dobili le podaljšek splošnega izobraževanja, ki ga nudi prva stopnja.

Nadalje osnutek niža število izpitnih rokov na le dva brezplačna in dodatna dva plačljiva. To predstavlja predvsem močan pritisk na socialno ogrožene študente, ki se študiju že tako težje posvetijo, saj so pogosto prisiljeni ob študiju še delati. Pa tudi kvaliteta študija se s tem ne bo dvignila, prej nasprotno, saj bodo profesorji, ker se od njih istočasno zahteva povečanje prepustnosti, spustili kriterije za opravljanje izpitov. Tu je potrebno še omeniti, da se za študij na tretji stopnji dviguje najnižjo pozitivno oceno izpita na 8.

Osnutek statuta si prizadeva tudi za priliv šolnin tujih študentov, kar skuša doseči na račun nižanja normativov za poučevanje v slovenščini in z uvajanjem masovnega študija na daljavo preko spleta. Slednje močno niža kvaliteto študija, saj je za študente, ki plačujejo šolnine, prepustnost praviloma nižja (obstoječemu modelu univerze je namreč v interesu čim več plačevalcev šolnin); poleg tega je študij na daljavo a priori nižje kakovosti, saj ne predvideva stika študentov s pedagogi. Poleg naštetih se uvaja še vrsto drugih komercialnih dejavnosti.

Ob branju statuta ne moremo mimo očitnega večanja pristojnosti univerzitetnega menedžmenta na račun akademske skupnosti in strokovnega organa Senata UL. Iz tega je jasno razviden trend, ki univerzo preoblikuje po vzoru podjetij, tako da ji je glavno vodilo minimiziranje stroškov in maksimiziranje profitov, ne pa več kakovost in dostopnost študija.

Potrebno je tudi poudariti večje število diskriminatornih in disciplinirajočih praks, ki jih uvaja novi osnutek, ter obširno manjšanje možnosti avtonomije, pritožb in kritik študentov in zaposlenih na univerzi. Študentom se tako izrazito krči pravna varnost in spekter pravic glede njihovega vpisa in statusa nasproti odločujočim organom. Pedagogom se močno zaostruje postopek za napredovanje v nazivih. Potrebno je izpostaviti še bistveno povečevanje neenakih možnosti za napredovanje žensk (katerih majhen delež na visokih položajih na univerzi je že sedaj naravnost šokanten) s tem, da je izpuščen člen obstoječega statuta, ki določa, da se čas porodniškega dopusta ne šteje v habilitacijsko dobo. Tako bodo po novem pedagoginje ob porodu imele eno leto manj za zbiranje točk za napredovanje; to tudi odbija moške, da bi vzeli očetovski dopust, kar še dodatno potiska ženske v sfero doma.

Očitno se rektor še kako zaveda, da zgoraj naštete spremembe nikakor niso v interesu zaposlenih na univerzi in študentov. Ker smo se študentje in študentke že sedaj odločno postavili po robu varčevalnim ukrepom, komercializaciji in prestrukturaciji univerze ter krčenju naših pravic, je zato v novi statut dodal spektakularni 7. člen: »Na univerzi ni dopustno […] i
zvajanje politične propagande.« Okrogle mize, tribune in skupščine študentov in zaposlenih o visokošolski in družbeni problematiki, študentske volitve, obveščanje študentov o političnem dogajanju na univerzi, ki jih zadeva, protesti in zasedbe fakultet bodo tako s statutom prepovedane. Kritično razmišljanje in svoboda govora na fakultetah bosta cenzurirana. Kakršnokoli upiranje in povezovanje študentov in zaposlenih proti samovoljnim in škodljivim procesom ter spremembam v visokem šolstvu bo onemogočeno. Vzpostavljena bo vladavina kapitala in represije.