Študij naj bi bil v Sloveniji brezplačen, a v praksi poleg stroškov nastanitve, prevoza in prehrane večina študijskih smeri od študentov zahteva še ogromno dodatnih, skritih izdatkov. Tudi štipendije, ki jih trenutno nudi država, nikakor ne omogočajo minimalnega življenjskega standarda, kaj šele dostojnega študija.
Na Biotehniški fakulteti študentje plačujejo redni prispevek za terenski pouk, ki naj bi kril stroške prevoza, njihova cena znaša več kot 200 evrov. Za tiste terenske vaje, ki se izvajajo v okolici Ljubljane, prevoz pogosto ni organiziran in je prepuščen samoorganizaciji študentov. Zaradi slabega javnega prevoza je torej pogosto nujno imeti avtomobil. Študij je fizično utrujajoč, poln terenskega dela, zato otežuje opravljanje študentskega dela, ki pa so ga mnogi prisiljeni opravljati, kar poglablja finančno stisko depriviligiranih študentov.
Na Pravni fakulteti bruce že pred začetkom študija nagovarjajo k nakupu paketa učbenikov za 350 evrov. Nosilci predmetov, večinoma avtorji učbenikov, redno izdajajo ponatise z zgolj minimalnimi spremembami in na ta način študente strašijo pred nakupom rabljenih učbenikov. Izpiti se izvajajo prek prenosnih računalnikov, ki si jih morajo študentje priskrbeti sami. Fakulteta sicer nudi približno 5 računalnikov, ki jih razdelijo tistim od 350 študentov, ki si ga ne morejo privoščiti.
Na Fakulteti za arhitekturo študij brez zmogljivega prenosnika ni mogoč, prav tako je treba večino licenc dokupiti. Študente dodatno bremenijo stroški tiska in materiali za izdelavo maket. Skupaj z zaključno razstavo, financirano s študentsko pomočjo, lahko študent na leto porabi do tisoč evrov.
Na ALUO si morajo študentje slikarstva večino materiala financirati iz lastnega žepa. Sami nosijo stroške nakupa čopičev, barv, platna, kovinskih plošč za grafiko, nožev za lesorez in linorez, pa tudi kopij, tiska fotografij in zinov za obvezno semestrsko razstavo. Materiali, ki so nujno potrebni za uspešen študij in predpogoj za pridobivanje praktičnih znanj, ki jih študentje teh smeri potrebujejo, znesejo več sto evrov na leto.
Za marsikater študijski program na Filozofski fakulteti je potrebno odšteti tudi več sto evrov; bodisi za stroške ekskurzij in terenskih vaj (ki bremenijo predvsem študente geografije) bodisi za nakup izpitne literature (kar občutijo predvsem študentje jezikoslovnih smeri). Nedostopnost literature terja samoiniciativno investicijo v tisk obvezne študijske literature, kar lahko že pri enem predmetu obsega na stotine strani.
Vsak študij, ne glede na smer, mora biti popolnoma brezplačen! Univerza mora študentom vseh smeri v celoti financirati obveznosti in tako študij omogočiti vsem – ne glede na materialni položaj. K temu mora prispevati tudi država, ki naj zagotovi dostojne štipendije.
Finančne sposobnosti in socialni status študenta ne smejo vplivati na njegovo pravico do študija!