… sredstvo vseh študentov za izboljšanje svojega trenutnega in bodočega položaja ali sredstvo močno omejene klike za izboljšanje svoje osebne sedanjosti in bodočnosti? Kaj več ali kaj manj? Izbira je jasna in (vsaj še zaenkrat) na naši strani.

V Iskri si že leta prizadevamo spremeniti Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. To specifično organizacijo, saj imamo do nje vsaj neke vrste dostop, seveda bi bile preobrazbe potrebne tudi njej sorodne organizacije in še najbolj krovna ŠOS. Zakaj?

Mladi smo danes sloj prebivalstva, ki ga zaznamujejo popolnoma drugačni pogoji življenja, kot so na primer naše starše. Po končanem šolanju nas ne čakajo varne in stalne zaposlitve, ampak brezposelnost ali pa izjemno prekarna dela (preko avtorske pogodbe, napotnice, s. p.-jev …) brez osnovnih delavskih in socialnih pravic. Situacija se za marsikoga zdi brezizhodna, sploh zato, ker se krivda za nastali položaj prenaša na posameznike in posameznice – nisi dovolj kreativen, bolj se potrudi, tvoj CV je preslabo napisan, moraš poslati sto prijav, da dobiš na dve odklonilni odgovor, premalo si se obštudijsko udejstvoval, že na začetku si izbral napačno študijsko smer, ki je trg ne potrebuje … Seveda temu ni tako, brezposelnost (kot še mnogi problemi, ki tarejo vse generacije) je sistemski problem, ki potrebuje sistemsko rešitev. Ne glede na to, kako dober CV imamo, to ne bo zvišalo števila razpoložljivih delovnih mest ali dvignilo nivoja varnosti naše zaposlitve. Obenem smo mladi, specifično študentje, del prebivalstva, ki je še toliko socialno preskrbljen, da lahko deluje na več področjih, razmišlja široko, preizprašuje svet okrog sebe, saj ima za to čas in ostale potrebne pogoje. Še več, študentje pri nas imamo danes zaradi večletnega boja in študentskega organiziranja uveljavljene študentske organizacije, ki naj bi stale kot naši zastopniki in se borile za naše pravice tam, kamor sami težje sežemo.

ŠOU kot organizacija, ki se financira direktno iz študentskega dela, ima sredstva, infrastrukturo in doseg, s katerim bi lahko prevzela vlogo povezovanja in organiziranja mladih na sploh ter vlogo političnega zastopnika napram škodljivim reformam specifično šolstva, štipendijske politike, študentskega dela, pa tudi škodljivim spremembam, ki vplivajo na druge sfere družbe (iz katerih študentje niti slučajno nismo izvzeti). ŠOU kot institucija z večletno tradicijo delovanja, stalnim članstvom, povezavami z ostalimi institucijami in sredstvi ima moč, da poveže študente z ostalimi deli družbe v proteste proti omenjenim procesom, da na ravni študentov gradi gibanje opolnomočenih in politično zavednih posameznikov, ki bodo morda v prihodnosti bolje usmerjali ali vsaj spremljali in razumeli tokove, v katere se zapleta naša država in družba širše.

Ob vseh problemih, ki tarejo mlade danes, si je skoraj nemogoče predstavljati, da bi študentska organizacija s takšnim dosegom delovala le v namene usmerjanja obštudijskega življenja, pa še to v najbolj skrajno komercialne smeri. Kot da žurov, aerobik in smučarskih izletov ni dovolj že na trgu, jih bomo še enkrat organizirali s študentskimi sredstvi. Saj ne, da je z omenjenimi aktivnostmi kaj narobe – seveda ne – vendar obstaja cel sklop aktivnosti, ki bi jih študentje v takšnih časih bolj potrebovali, pa jih zaenkrat ne nudi nihče. Izobraževanja o načinih zaposlitve, brezplačni tečaji tujih jezikov, večja pomoč socialno ogroženim, zastopstvo mladim, ko jih mečejo iz študentskih domov, ko jim odvzemajo štipendije, ko jih na lastnih fakultetah odirajo z vpisninami in se dejansko nimajo na koga obrniti. Pomoč in delo na reševanju stanovanjske problematike, informiranje in boj proti prekarnim zaposlitvam, ki bodo del vsakdana vseh nas, če to do danes še niso postale.

Zato se borimo za odprto študentsko organizacijo, do katere bomo imeli dostop vsi, ki smo njeni člani. Da pridobimo in zgradimo organizacijo, ki bo delovala v prid vseh nas in v tem delovanju dosegala oprijemljive in vidne spremembe.