Visoko šolstvo v Srbiji

Stanje visokega šolstva v Srbiji je treba predstaviti s statističnimi podatki o številu državnih in zasebnih univerz, številu študentov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in tistih, ki sami financirajo svoj študij, podatki o cenah šolnin, odstotku proračuna, ki je namenjen visokemu šolstvu, drugih stroških, ki so naloženi skoraj na vsakega študenta (o cenah nastanitev v domovih in zasebnih nastanitev, cenah hrane v študentskih menzah, cenah javnega prevoza) itd. Ti podatki so zbrani in morajo biti razumljeni v okviru splošnih gospodarskih razmer v državi ‒ povprečne in minimalne mesečne plače, stopnje brezposelnosti in podobno. Po analizi teh podatkov lahko izpeljemo zaključek, da je izobraževanje v Srbiji na voljo le določenim; da je težnja po večji privatizaciji in komercializaciji močna, z vse višjimi stroški šolnin postane izobraževanje tako izključno pravica bogatih.

Nadaljuj z branjem “Visoko šolstvo v Srbiji”

Studentski Front (Srbija)

Sistem študentskega predstavništva v Srbiji je leta deloval po principu študentskih parlamentov, ki so bili uvedeni leta 2000. Ti so v največji meri neučinkoviti zaradi institucionalnih in zakonskih omejitev ter predvsem zaradi koruptivnosti svojih članov, ki so najpogosteje podmladki meščanskih političnih strank. V letu 2011 se je končno odprlo polje aktivnega in progresivnega študentskega boja s tem, da se je vedno več študentov poistovetilo s takšnim bojem ‒ vzpostavili so se direktno-demokratski študentski zbori in plenumi ter blokade več fakultet beograjske Univerze. Plenumi so se hitro transformirali v skupino nekaj deset delujočih predstavnikov, Studentski front. V letu 2012 so organizirali prvi protest od uvedbe bolonjske reforme in s tem šolnin ‒ protest za brezplačno izobraževanje, ki je prekinil dolgoletno tišino. V marcu leta 2014 so blokirali rektorat beograjske Univerze. To je bila kratka akcija, ki je proizvedla rezultate. V oktobru so imeli vnovične proteste, na katerih se je pokazal prepleten odnos med ‘izvoljenimi študentskimi predstavniki’, organizacijo Studentski front in zborom beograjske Filozofske fakultete. Na enem izmed plenumov te fakultete, ki je bil organiziran po direktno-demokratskem načelu, so se pokazale določene vrzeli: skrita hierarhija, formalizem, dogmatizem in avanturizem. Plenum je bil prevzet s strani nacistično-fašistične študentske skupine ‘’Študentska akcija’’, podmladka skrajne organizacije ‘’Srbska akcija’’, in postal lokacija sodelovanja fašistov.